Toliko ljudi namreč živi v okoli 45 odstotkih mesta pod nadzorom »zmerne« opozicije. V preostalem delu mesta, ki je pod nadzorom SAA, živi okoli 1,5 milijona ljudi. Torej se je populacija v delu pod nadzorom »zmernežev« zmanjšala za okoli 60 odstotkov, medtem ko se je število ljudi, živečih v delu, povečalo skoraj za polovico. Obe te številki sta skladni s spremembo razmerja poseljenosti v drugih sirskih pokrajinah, kjer se je poseljenost pokrajin Latakija in Tartus več kot podvojila, poseljenost pokrajine Idlip (edine pod popolnim nadzorom »zmerne opozicije«, ki ljudem vsiljuje šeriatsko pravo) pa zmanjšala.
Prav tako niste nikjer omenili dejstva, da so se prebivalci štirih mest (Kafr Naja in Tal Rifat v nekdanjem koridorju do Turčije ter Dael in Ibta na jugu Sirije) dogovorili s SAA o mirni predaji mest, da bi se izognili uničenju zgradb zaradi bombardiranja položajev »opozicije« v mestih. V Daelu in Ibti so celo že izobesili sirske zastave. Vendar so v vseh štirih mestih prenehanje prelivanja krvi in uničevanja zgradb preprečili pripadniki »sirske zmerne opozicije«, v Daelu in Ibti so celo aretirali ljudi, ki so izobesili sirsko zastavo, glede na zgodovino Al Nusrinega ravnanja z nasprotniki pa je vprašanje, ali so zaporniki sploh še živi.
Kam je šele izginil novinarski kodeks pri poročanju o Madaji, kjer ste, tako kot vsi drugi zahodni mediji, veselo objavljali vse izjave pripadnikov Al Nusre, podružnice Al Kaide v Siriji. Kasneje, ko je nasprotno od zahodnih novinarjev, ki se zanašate na poročanja tako imenovanega Sirskega observatorija za človekove pravice (s sedežem v sobi njihovega edinega člana in hkrati direktorja, emigranta iz Sirije, ki zadnjih 15 let živi v Londonu in v tem času ni stopil na sirska tla), novinarska ekipa medijske hiše RT dejansko skupaj s humanitarnim konvojem šla v oblegano Madajo, niste niti omenili njihovega spraševanja domačinov. Logično, saj so vsi domačini trdili, da jim »zmerni uporniki« ne pustijo oditi (potrebujejo jih za živi ščit) in da zasežejo vso hrano iz humanitarnih konvojev ter jo kasneje drago prodajajo, kilogram riža na primer stane 180 dolarjev, ki jih najrevnejši seveda nimajo. Zato pa se je umiranje zaradi lakote nadaljevalo tudi v tednih po dostavi hrane za več mesecev.
Med drugim ste popolnoma spregledali humanitarno katastrofo v največji sirski enklavi, kjer je ujetih petkrat več prebivalcev kot v Madaji, pa od zahoda niso dobili niti grama humanitarne pomoči. Govorim o mestu Deir el Zor, prestolnici istoimenske pokrajine, ki jo že več kot pol leta oblega IS. Poleg sirskega letalstva so samo Rusi tja poslali že nekaj 100 ton humanitarne pomoči, o čemer se seveda ni poročalo, pa čeprav je bila dostava nekajkrat bolj »spektakularna« kot humanitarni konvoji v Madajo, saj so vse skupaj dostavili s padali.
Še dodatek za vse tiste, ki bi radi bolj nepristransko spremljali dogajanje v Siriji, nekaj spletnih strani z ažurnimi informacijami: militarymaps.info (neprestano posodabljanje stanja na fronti) in www.almasdarnews.com (novice o napredovanju vseh strani v Siriji, prav tako ažurne novice o dogajanju v Jemnu, o katerem se kljub mnogim zločinom Savdske Arabije ne poroča) ter nekaj twitter računov z ažurnimi informacijami: Hassan Ridha, Peto Lucem, Ivan Sidorenko in Leith Abou Fadel.
Domen Jan, Bled
