Torkovo tv soočenje, predreferendumski spopad vrednot, je pokazal vso bedo desnice in obenem nemoč normalnih državljanov, da bi zaustavili zatohli janšizem, ki je kar vrel iz štirih ust, prisotnih na levi strani ekrana. Napisati bi moral petih, a je izmed zagovornikov referenduma nekoliko izstopal »preveč umirjeno« predstavnik SLS Balažič. Sicer pa je Hoivik iz SDS dajal vtis, da se bo vsak čas »strgal«, M. Turk je v svoji maniri z največjim veseljem (kot vsi na levi strani ekrana) izrabil Cerarjevo nespametno govoričenje za izliv sovraštva do aktualne vlade, ubogi Kovačič pa je bil po pravici postavljen na rob peterice. Ja, peterice! Družbo nasprotnikom novega zakona o RTV je namreč delala tudi voditeljica (novinarka ji pač ne morem reči) Vida Petrovčič, ki se očitno ne zaveda, kako škodljivo delo opravlja za svojega vladarja. Trije na desni, Prešiček, Vatovec in Vontova so izpadli kot obdolženci brez advokata na sodišču ...
Gornji opis je bil potreben, da sem orisal trenutno stanje. Na srečo sem odločil pogledati na stvar še z drugega zornega kota. Najpomembnejšo bitko po osamosvojitvi v tem trenutku za nas Slovence bije v tem trenutku (poleg ozaveščenih novinarjev) Inštitut 8. marec. Ker sem tudi sam skušal začutiti utrip ljudi na terenu, na različnih mestih naše države, sem se za en dan priključil skupini Inštituta 8. marec, ki se je na terenu po vsej Sloveniji lotil gradnje podpore novinarjem in zaposlenim javne RTV pred glasovanjem na referendumu, ki ga je izsilila največja opozicijska stranka SDS. V nedeljo, 6. novembra, nas je bilo kar nekaj »novincev« v skupini, ki je obiskala štiri gorenjska mesta, in zelo hitro smo v pogovoru našli skupne točke in razloge za sodelovanje v akciji. Nekaj osebnih kontaktov z anonimnimi državljani na terenu je bilo dovolj, da se je pokazal škodljivi vpliv SDS politike med ljudmi. Eden me je takoj poslal v Venezuelo, drugi, sveže včlanjeni od g. Grimsa, ni vedel, za kaj gre pri referendumu za RTV, tretji so samo z mrkimi pogledi hitro nadaljevali svojo pot itd ...
Zlonamerni komentarji desnosučnih oblikovalcev javnega mnenja na Twiterju in Facebooku so samo potrdili pravilnost naše odločitve in pomembnost akcije Inštituta 8. marec. Če bi nekateri politiki vložili toliko osebne energije in truda v svoje dobro plačane funkcije, bi morda te pobude sploh ne bi bilo treba aktivirati. Tako pa se je Nika Kovač skupaj z zagnano ekipo kljub zmerjanju in blatenju odpravila med ljudi in pojasnjevala razloge za udeležbo na referendumu. Nič še ni odločenega, tega se zavedajo tako v Inštitutu kot tudi med realnimi ljudmi, zato je tokrat še toliko bolj pomembna državljanska dolžnost iti na referendum in oddati svoj glas. Gre za normalno Slovenijo.
Srečo Knafelc, Krvava Peč
