Pojav »civilnih iniciativ« poznamo v Sloveniji že nekaj časa, podobno kot tudi vaških obrekljivk. Vsaka »civilna iniciativa«, ki se je razglasila za takšno, se mora podpisati pod svoje zahteve in biti pripravljena prevzeti nase tudi materialno odgovornost za škodo, ki jo povzroči s svojim delovanjem. Vsak investitor vlaga sredstva in čas za pripravo svojega projekta, nasprotnik pa dokazuje, da se mu bodo z izvedbo bistveno poslabšali življenjski pogoji. V primeru sodnega spora bo vsaka stran dokazovala svoj prav in tisti, ki izgubi takšen sodni spor, je seveda dolžan svojemu nasprotniku poravnati nastalo škodo. In zdaj pridemo do bistva vprašanja, kdo se skriva za »civilno iniciativo«? Koga naj sodno preganja investitor za nastalo škodo, ko je v večini primerov znan samo glasnogovornik takšne skupine, in naenkrat postane »civilna iniciativa« podobna strahu – »znotraj votla, okrog pa ni nič«.
Takšnih skupin občanov se v Sloveniji pojavlja vedno več, največ na področju varovanja življenjskih pogojev, in vsak investitor jih sprejme za sogovornike. Ko se bo vedelo, kdo je vodja skupine in kdo so člani te skupine, seveda z vsemi potrebnimi osebnimi podatki posameznega člana, bodo tudi »civilne iniciative« nastopale na drugačen način. Tudi sama ustanovitev »civilne iniciative« je enostavna, treba je napisati le seznam članov, njihove zahteve in civilna iniciativa je ustanovljena ter lahko začne delovati.
Vsem državljanom Slovenije je znano, da je Primorska bogata z vetrnim potencialom, in tehnologija je dokazala, da je možno ta veter tudi koristno izrabiti, kakor je tudi znano, da sta obe največji slovenski porečji bogati z vodo, včasih celo preveč. S tem namenom se je na obeh porečjih zgradilo kar nekaj hidroelektrarn. Občani ob obeh porečjih so izpostavljeni tudi nevarnostim poplav, pa so sprejeli dejstvo, da je proizvedena električna energija izredno pomembna za vso državo in za njen življenjski utrip. Tako je tudi ta vetrna proizvodnja pomembna za Primorsko krajino, saj oni nimajo takšnega porečja.
Tako smo pri vprašanju solidarnosti, kadar je treba zgraditi objekt za proizvodnjo električne energije. Večji del države je dopustil vplivanje na življenjske pogoje, predstavnik neznane »civilne iniciative« s Krasa pa seje blato čez vse, ki samo omenijo izgradnjo vetrnih elektrarn. Poznam veliko Primorcev in vsi mi delujejo solidarno; kje se je našel takšen Primorec, ki nasprotuje državljanski solidarnosti na področju energije, pa ne znam odgovoriti. Morda sodi v skupino tistih nevoščljivcev, ki mislijo tako: če nimam jaz, pa tudi sosed ne sme imeti.
Božo Dukić, Kranj
