Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo zgodilo. Pa se je, no, vsaj izvedeli smo.
Prijateljstva, simpatije pa tudi intimnosti med ljudmi, ki živijo v domovih za starejše, so nekaj dobrodošlega in potrebnega. Vsak človek potrebuje družbo, da lažje prenaša novo življenje, ki se ponuja v domu. So pa tudi ljudje, ki jim nikakor ne uspe navezati stikov, čeprav si jih želijo. Socialna služba v domovih bi morala vložiti precej več truda v medsebojno komunikacijo in nuditi več možnosti za druženje. Prav tako bi morala določene stvari prepoznati in jih nadzorovati. Pa za to ni časa in verjetno tudi ne smisla ali pa ocenjujejo, da to ni potrebno.
Domovi in njihove podporne službe niso pripravljeni na različne navade in potrebe, ki jih s seboj prinesejo tisti ljudje, ki se odločijo za dom. Kljub skrbi za dobro počutje in vsesplošno zadovoljstvo je treba upoštevati tudi intimno življenje starejših, ki ni in ne sme biti tabu.
V domovih so glede preventive nasploh po večini, ravno zaradi določenih stvari, ki so jih vzeli kot prioritetne, zelo neučinkoviti in zato prihaja do določenih neprijetnosti in celo kriminala. Saj, kaj pa je posilstvo drugega kot kriminal? Zelo dolge so noči, da dni med prazniki in vikendi niti ne omenjamo, ko so ljudje načeloma brez normalne pomoči. Za njih skrbijo dve ali tri osebe (odvisno od števila varovancev) in to je to. Seveda se ve, da je pomanjkanje osebja problem, pa vendar je tak način varovanja starejših zelo lahkomiseln. V domu, kjer biva nekaj več kot 300 ljudi, sta mnogokrat ponoči za njih odgovorni le dve osebi. Tudi varnostnika od 21. ure dalje do jutra marsikje ni. In se vprašamo, kako je v resnici poskrbljeno za njihovo varnost nasploh, kako varne so ženske pred morebitno prisilo? Kako to, da nihče ne kontrolira prostorov, zakaj ponoči ni nobene zaščite? Kaj v primeru požara, potresa ...? Vaja enkrat letno je brez smisla. V času korone so varnostniki bili in so vsakega, ki se je preveč približal, odslovili (vse v skrbi za zdravje!). V vsakdanjem času pa se zdi, da nadzor ni potreben (spolno nadlegovanje ni škodljivo za zdravje, menda).
Pa se izkaže, da je nujen. V domovih je praviloma veliko ljudi, vsak s svojimi navadami in potrebami. Ravno zato bi morali povsod poostriti varnost, saj je pomoč mnogokrat predaleč za takojšnje ukrepanje. Nekdo lahko leži na hodniku tudi uro ali več, preden se zgodi obhod. Nesprejemljivo in neodgovorno.
Pravzaprav je vsa zadeva marsikje pripeljana do skrajnosti. Kako lahko človek sploh še zaupa svojca v oskrbo in nego v katerikoli dom starejših občanov. Kdo ve, kaj se dogaja ponoči in le kako lahko ena sestra in/ali tehnik z negovalko spodobno poskrbi za človeka. Veliko jih je, ki se zanašajo na osebje, ker niso sposobni popiti kozarca vode brez pomoči, poklicati pomoč, če jih plenica žuli. Naj to nekdo razloži. Kolikokrat je določen obhod v nočnem času? Če takole premišljujem, se mi rišejo grozljivi prizori, za katere smo doslej mislili, da se dogajajo samo v filmih, pa je realnost dostikrat še bolj kruta. Posebno zdaj, ko ni dovolj osebja, ki bi z odgovornostjo in znanjem opravljalo svojo službo. Država tukaj nima čistih rok.
Kar se je zgodilo, verjetno ni prvič in se je tudi še kje, je pa to predvsem sramota za dom, slika in prilika, kako slab je nadzor nad varovanci in kako zelo slabo so zaščiteni.
Starejših je več kot petina v naši državi. Vsi res ne potrebujejo domske oskrbe in so zadovoljni, je pa cela množica takih, ki so popolnoma osamljeni, izčrpani, nimajo dovolj sredstev za življenje. Marsikdo si želi v dom, da bi tam spodobno preživel zadnje dneve. In marsikatera ženska bo mogoče premislila, ali sploh oditi iz domače hiše v hišo, kjer ji preti potencialna nevarnost nekega nasilja.
Silva Novak, Ljubljana
