Z zadnjimi volitvami je nekaj poslancev izgubilo donosen poslanski sedež. Za nekatere mi je žal, da so odšli, za druge je bil skrajni čas, da odidejo, za tretje mi je žal, da so ostali, ker so z rovarjenjem in pobalinskimi nastopi pridelali predčasne volitve in politično krizo. Žal ljudstvo nagrajuje tudi slednje, a s tem je treba pač živeti, dokler ljudstvo ne bo modrejše.
Ob zamenjavi poslancev vedno znova bodejo v oči poslanska nadomestila za odhajajoče. Zakon o poslancih omogoča prejemanje nadomestila poslanske plače še leto dni po prenehanju mandata. O. K. Takšen ukrep je včasih mogoče razumeti, ne pa vedno. Pozornost zbujajo nekatere izjave odhajajočih, ki bodo brez trohice sramežljivosti še leto dni praznili državni proračun. Župan Gorenje vasi - Poljane M. Č. (SDS) bo še leto dni živel na račun države, ker meni, "da je to nekakšna odpravnina za dobro opravljeno delo". Čeprav delo parlamenta (vključno z njegovimi delovnimi komisijami) dosledno spremljam, se tega poslanca ne spominjam. Upam si trditi, da poslanec, ki ga ni videti in slišati, svojega dela ni opravil dobro. Ne nazadnje o "dobro opravljenem delu" v parlamentu priča tudi dejstvo, da tokrat poslanec ni bil več izvoljen. Mogoče je dobro po navodilu dvigoval roko, toda enoletno prejemanje nadomestila (bruto 4286 evrov mesečno) zgolj za dviganje roke je res razkošje. Predvsem pa je nenormalno (in nemoralno), da bo šolani strojni tehnik poleg županske nagrade v svoji občini prejemal še enoletno državno poslansko nadomestilo, namesto da bi v svojem poklicu pomagal deželi iz stiske.
Podoben je primer župana Radelj ob Dravi A. B. (SD), ki se je odločil za poslansko nadomestilo "zaradi prihranka občinskega proračuna". Zvijače naših poslancev (domnevne smetane naroda) so res domiselne. Tudi gospoda se ne spominjam iz dela tega parlamenta, kljub temu bo nesramežljivo jemal iz državne proračunske vreče. Ker sem davkoplačevalec, ki prispeva svoj delež v državni proračun, si zdaj štejem v čast, da lahko prispevam svoj delež za preživetje ali razvoj občine Radlje ob Dravi. Toda ali je to normalno (in moralno), je drugo vprašanje. Na to naj si odgovori kar dipl. upr. organizator A. B. sam.
Ni čudno, da se oba omenjena gospoda zadovoljno smehljata (na drugi strani Dnevnika, 30. december), saj je popolnoma nemoralno ravnanje celo zakonito. Podobnih parazitov pa je še več. Res je bil že skrajni čas, da so v parlamentu ukinili dvoživke. Na srečo je najbolj nesramnim, ki so se zaradi tega pritožili celo na ustavno sodišče, tudi to povedalo, da je pogoltna grabežljivost nedopustna.
Silvo Kristan
