Da ne bom samo teoretiziral, naj naštejem iz (pre)bogate zbirke le nekaj pritepenk: zip line, body pump, kettlebell lifting, base jumping, basseball, repasaž, trampolin, canvas, Urban Roof, floorball, out door, Beach Pro Tour Futures, canicross, team building, futsal, big air, bully/buli in tako naprej. Med modnimi tujimi izrazi je beseda trail zelo pogosta (speed trail, funny trail, Ultra Trail Idrija). Na Gorenjskem vabijo na krožno pohodniško pot s tujim imenom Juliana Trail, tradicionalni tek pa so imenovali Triglav Trail Run. Angleški izraz 'fun' je že skoraj ponarodel (Fun park Menina, Soča fun park, fun run). Namesto kolesarskih parkov gradijo bike/bajk parke. V krajevnem glasilu celo na pijačo po tekmi vabijo s tujim izrazom wellcome drink. Tuji besedni zvezi power play in slow motion sta stalnici komentatorja hokeja in smučarskih skokov. »Po slow motion pa gremo na naše oglase,« nam je sporočil doktor. Tudi bully/buli je njegova ljubljenka. Športni strokovnjak izumlja playness pedagogiko, čeprav je v športni vzgoji metoda igre poznana že najmanj od J. H. Pestalozzija (švicarski pedagog, 18. stol). Cheer zveza Slovenije skrbi za razvoj cheerleadinga, Gimnastična zveza pa za razvoj teamgyma. Komentatorji nogometa praviloma uporabljajo tuj izraz ofsajd, ne pa domače ustreznice prehitek. Od 76 panožnih športnih zvez je cela vrsta, ki imajo tuje nazive (floorball zveza, powerlifting, zveza, squash zveza, surf in sup zveza). Eden od zadnjih jezikovnohlapčevskih dosežkov je aktivacijsko geslo MOL »Šport je vedno lajf«. Lajf ? Zakaj ne slovensko? Našli smo domače ustreznice za ice hockey, lawn hockey, roller-skate hockey in in-line roler-skate hockey, MOL pa širi polomljeno anglo-slovenščino? In našli smo domače ustreznice za nekaj športnih iger (basketball/košarka, volleyball/odbojka, handball/rokomet), ljubljansko Savsko naselje pa pod vodstvom športnega pedagoga osvaja iz Amerike uvoženi pickelball (?) in preti, da osvoji še slovenske šole. Očitno nam preti tudi nova športna zveza – Pickelball zveza Slovenije.
Žal mi omejeni prostor ne dopušča, da bi zapisal vso tujo besedno navlako, ki je posiljevala slovenščino. Nekaj tega je že izpuhtelo, nekaj pa se prijemlje in spodriva domače izraze. Zanesljivo je vse naštete tujke mogoče spremeniti v domač jezik. To bi bilo treba čimprej! Vsak tuj izraz, ki se prime, namreč potisne v pozabo ustrezen slovenski izraz, hkrati pa rodi več novih besednih zvez, ki se slišijo tuje. In tako je slovenskega jezika čedalje manj.
Silvo Kristan, Podkoren