Najprej velja razumeti, zakaj je o uporabi pripravkov iz medicinske konoplje bilo smiselno odločati na referendumu, medtem ko o uporabi morfija to ni bilo potrebno. Morfij je naravni alkaloid rastlinskega izvora, pridobljen iz opija, njegova medicinska uporaba pa je bila že od nekdaj jasno opredeljena in urejena z zakoni o zdravilih in nadzorovanih substancah. V Sloveniji in drugod se morfij uporablja strogo v okviru medicinske prakse, pod natančno določenimi pogoji, brez zgodovinske ali kulturne povezave z vprašanji širše osebne ali tradicionalne uporabe. Medicinska konoplja ima drugačno zgodovino. Gre za rastlino, ki je bila stoletja del tradicionalne medicine in kulturnih praks. Njena vsestranskost in dostopnost sta skozi zgodovino vodili k široki uporabi, a tudi k sodobni prohibiciji, ki je v določenih obdobjih onemogočila tako raziskave kot terapevtsko uporabo. V zadnjih desetletjih je znanstvena skupnost znova odkrila terapevtski potencial kanabinoidov, a zakonodaja je pogosto zaostajala za znanstvenimi dognanji.
Referendumsko vprašanje o konoplji je zato posegalo v to specifično zgodovinsko in pravno praznino. Glasovanje je omogočilo javni razmislek o tem, ali naj kot družba omogočimo sodobno, regulirano in etično uporabo pripravkov iz medicinske konoplje, brez stigme in neupravičenih omejitev, ki jih ni bilo treba reševati pri morfiju, saj je ta že dolgo jasno umeščen v okvir medicinske uporabe. Dejstvo, da so referendumsko vprašanje vključevale tudi vidike omejene osebne uporabe konoplje, še ne pomeni, da je šlo za »čisto manipulacijo«, kot trdi dr. Fortuna. Vprašanje je odražalo kompleksno razmerje med medicinsko, osebno in kulturno uporabo, ki ga zakonodaja doslej ni ustrezno naslovila. Poleg tega prav urejanje osebne rabe pogosto vpliva tudi na dostopnost za bolnike in odpravo stigmatizacije.
Strinjam se z dr. Fortuno, da je pri zdravilih potrebna ustrezna strokovna presoja, a formalni regulatorni postopki JAZMP niso edina etično sprejemljiva pot do zagotavljanja varnega in dostopnega zdravljenja. Po veljavni zakonodaji je že danes možno pripravke iz konoplje predpisati kot magistralne pripravke, ki jih izdelajo farmacevti na podlagi zdravniškega recepta, brez dovoljenja JAZMP. To je v skladu z evropskimi standardi in zagotavlja pacientom pravočasno in personalizirano zdravljenje. Strokovno in etično gledano bi morali omogočiti zdravstveno posedovanje in uporabo pripravkov iz konoplje pod strokovnim nadzorom tudi brez nepotrebnega birokratskega omejevanja s strani JAZMP, kadar to ustreza najboljšemu interesu bolnika. Še posebej v primerih, kjer je konoplja lahko edino učinkovito sredstvo za lajšanje simptomov ali izboljšanje kakovosti življenja.
Za konec velja poudariti: javni diskurz o medicinski konoplji potrebuje več spoštljive, odprte in strokovne razprave, ne pa posploševanja, birokratizacije ali dodatne stigmatizacije. Kot skupnost imamo dolžnost, da bolnikom omogočimo varen, nadzorovan in dostopen pristop k zdravljenju – pri tem pa moramo upoštevati tako znanstvene dokaze kot človekove pravice do svobodne in informirane zdravstvene odločitve.
prim. mag. Dušan Nolimal, dr. med., Ljubljana
