Raziskave potrjujejo, da obstaja močna pozitivna korelacija med tipom vodenja na eni in ključnimi kazalniki uspešnosti poslovanja na drugi strani. Med sistemi vodenja izstopa transformacijski tip, ki zagotavlja doseganje najvišje ravni uspešnosti izvajanja nalog, inovativnosti, zadovoljstva zaposlenih in uresničevanja dolgoročnih poslovnih rezultatov. Dobre rezultate prinaša sicer uporabna različnih participativnih sistemov, vendar najvišje mesto na lestvici pripada transformacijskemu tipu vodenja.
Za transformacijski tip vodenja je poudarjena lastnost, da visoko pozornost namenja človeškemu kapitalu. Človeški kapital zajema vse človekove sposobnosti, ki so potrebne za uspešno organizacijo. Predstavljajo ga zaposleni s svojimi veščinami, izkušnjami, znanji, potenciali in sposobnostmi. Človeški kapital še nikoli ni bil bolj pomemben pri konkurenčnosti. Ljudje s pravim profilom in zmožnostmi zagotavljajo prednost, ki jo konkurenca težko nadomesti.
Vendar se v svetu družbena praksa ne opira na dokaze o močni korelaciji med transformacijskim tipom vodenja in rezultati poslovanja. Ključne razloge za takšno ravnanje najdemo na globalni ravni. Kar dve tretjini Zemljanov prebiva v okoljih, v katerih upravljanje držav (in podjetij) temelji na uporabi orodij avtokratskega sistema. V takšnih okoljih niso izpolnjene osnovne predpostavke za uporabo participativnih tipov vodenja. Avtokratski tip vodenja je namreč v popolnem navzkrižju s participativnim tipom vodenja. Takšno navzkrižje je kot neskladje med vzponi na gorske vrhove in raziskovanjem podzemnih jam. Neoliberalizem, uradna ideologija zahodnega sveta, prinaša zanikanje vrednot demokratično organizirane družbe, podpira neenakost in omejuje blaginjo prebivalstva.
Takšno razlago potrjujejo tudi podatki o razmerah v Sloveniji pred osamosvojitvijo. V tistem obdobju je bila velika družbena pozornost namenjena praktični uporabi participativnih tipov vodenja v gospodarskih podjetjih. Prelom je ob razpadu nekdanje države povzročila privatizacija družbenega premoženja, ki je potekala kot nenadzorovano plenjenje. V tem procesu smo nepovratno izgubili družbeno premoženje, vredno nekaj deset milijard. Nepovratno pa je bilo izgubljeno tudi bogastvo praktičnih znanj in izkušenj s participativnim upravljanjem družbenega kapitala. To je razlog, zakaj je danes zapostavljena vloga transformacijskega tipa vodenja kot orodja za dvig konkurenčnosti.
Gibljemo se v nekakšnem začaranem krogu. Dejavniki neoliberalizma, kot so deregulacija, liberalizem in privatizacija, neovirano omejujejo blaginjo prebivalcev, poglabljajo neenakost in revščino ter onemogočajo demokratizacijo družbe. Transformacijski tip vodenja pa nasprotno prinaša družbene spremembe v smeri odpravljanja neenakosti in demokratizacije procesa družbenega odločanja. Tu je odgovor, zakaj se uporaba orodij avtokratskega upravljanja države in podjetij neovirano prakticira.
Ne preseneča, zakaj Unija ne zna pojasniti opisanih protislovij in zakaj ne najde (bolj) učinkovitih ukrepov za uresničevanje vrednot EU, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekove pravice ter temeljne svoboščine. Z milijardnimi naložbami v oborožitev krepimo odpornost države, glede tega, s kakšnimi ukrepi bi lahko zajezili prevlado uporabe avtokratskih orodij, pa nimamo uporabnih zamisli.
Janez Krnc, Litija
