Nevarnost nastane, ko se zunanji šok poveže s prevelikim dolgom in pomanjkanjem likvidnosti. Razlogov za previdnost je dovolj, za napoved neizogibnega zloma pa ne. Tudi Mednarodni denarni sklad opozarja predvsem na možnosti stopnjevanja in prenosa tveganj. Največjo ranljivost vidim v prepletenosti visokega dolga, visokih vrednotenj in pričakovanja, da bo financiranje vedno dostopno. Geopolitični dogodek je lahko sprožilec, dolg pa akcelerator posledic. Svetovni javni dolg je po oceni MDS dosegel skoraj 94 odstotkov svetovnega BDP. Posebej pomembni so trgi državnih obveznic, saj se njihove zahtevane donosnosti prenašajo tudi v stroške na nižjih ravneh.
Opozorila Banke Slovenije razumem kot poziv k pravočasnemu upravljanju tveganj. Banka Slovenije tveganja ocenjuje kot povišana, odpornost domačih bank pa kot visoko. Konec leta 2025 je njihov najkakovostnejši kapital na konsolidirani ravni dosegal 17,9 odstotka, kar podpira sposobnost pokrivanja izgub. Pri zasebnem kreditiranju so težava predvsem preglednost, kakovost posojil in medsebojne povezave. Kje bi večji pretres najprej občutila Slovenija? Zaporedje bi bilo odvisno od izvora pretresa. Energetski šok občutimo pri stroških podjetij in kupni moči gospodinjstev, padec tujega povpraševanja pa pri izvozu. Finančni pretres bi lahko podražil ali omejil financiranje, posledice pa bi se prenašale v investicije in zaposlovanje. Na bančnem in institucionalnem področju pa smo bolje pripravljeni.
Vir: Večer