Avtor uporablja izraz »zaseg« kot samoumevno dejstvo, vendar v mednarodnem pravu ta beseda ne predstavlja politične etikete, temveč pravni institut, ki zahteva jasno jurisdikcijo.
Na odprtem morju splošne jurisdikcije ni. Čeprav so sankcije legitimno politično orodje posamezne države proti drugi državi, same po sebi ne ustvarjajo pravice do prisilnega posega v mednarodnih vodah. Brez mandata varnostnega sveta OZN ali dokazov o ozko določenih izjemah pomorskega prava govor o »zasegu« ni nič drugega kot pravna fikcija, ki poskuša naknadno legitimirati uporabo gole sile.
Raba pravnega jezika tam, kjer pravo ne velja, bralcu ustvarja lažen vtis reda in zakonitosti. V resnici smo priča delovanju golega razmerja moči, kar dolgoročno ne krepi mednarodnega prava, temveč ga razgrajuje. Od novinarskega poročanja moramo pričakovati večjo distanco do narativa, ki se ponuja v mednarodnem prostoru. Dejanja, ki jih opisujete, namreč sodijo v spekter nekje med demonstracijo moči brez pravne podlage in – v najslabšem primeru – piratstvom.
Namesto nekritičnega povzemanja o »vzpostavljanju reda« bi morali mediji opozoriti, da takšni precedensi ne rušijo le temeljev svobodne plovbe, na katerih sloni globalna trgovina, ampak vodijo v svet, kjer bo veljal le še zakon divjine. Pravica močnejšega.
Rado Krušič, Žalec