Oziroma boljše rečeno ne sam, temveč z množico podpornikov v uniformah in na vseh področjih političnega, verskega, ekonomskega in sploh kakršnega koli civilnega življenja. In to podporo ima tako doma kot po svetu. Skratka, pri izraelskem genocidu gre za organiziran državni terorizem, ki mu nikakor ne bi smelo biti mesta na svetu in v medsebojnih odnosih. Kljub vsej popolni podpori, ki jo ima v ZDA.
Redki so politiki-odločevalci na posameznih mestih, ki usmerjajo te odnose in ki so vse to spoznali. Vsekakor je na prvem mestu generalni sekretar OZN Antonio Guterres, ki se mu je pred časom v bruseljskem parlamentu končno javno pridružila tudi predsednica republike Slovenije Nataša Pirc Musar.
Morda je le prišel čas, ko je treba od besed preiti k dejanjem in ukrepati proti patološkim morilcem. Če se tak morilec kot navaden državljan pojavi v katerikoli normalni skupnosti, ga praviloma takšna skupnost izloči iz svoje sredine, obsodi ter sankcionira, z namenom, da se bolne ideje in ravnanja ne ponovijo. Pravzaprav je čudno, zakaj to taista skupnost tega ne stori, če gre za predsednika države ali premierja, skratka oblastnika, ki vodi in predstavlja skupnost ter izvaja teror.
In se vprašam, zakaj se skoraj vsi evropski odločevalci solidarizirajo z Izraelom kot državo in njihovimi predstavniki na oblasti, v uniformah in drugod? Od kje jim ta toleranca, da spregledujejo in celo podpirajo patološkega morilca? Ne samo besedno, tudi z obiski pri njem in ob sprejemu Benjamina Netanjahuja v lastnih sredinah. Tudi z dajanjem politične podpore ter orožja Izraelu. Pa tu zopet ne mislim samo na predsednika ZDA Donalda Trumpa, temveč tudi na številne janičarske posnemovalce v Evropi in tudi Sloveniji. Tako nedavni obisk Netanjahuja pri madžarskem predsedniku Viktorju Orbanu, pa vabila temu izraelskemu zločincu v Nemčijo, tudi lanskoletni obisk nekdanje izraelske zunanje ministrice Cipi Livni na blejskem forumu na povabilo Tanje Fajon, obisk Janeza Janše v Izraelu ter velika množica podobnih potez kažejo na neobčutljivost.
Očitno je treba kaj povedati iz srca in ne iz »uradnega govora«, da se prebudi človeška vest. Seveda ne pri vseh ljudeh. Nikakor ne pri tistih, ki zadržujejo hrano za ljudi v Gazi in skušajo izstradati ves narod. No, tudi pri tistih, ki se s tem solidarizirajo. Bodisi na Evroviziji, bodisi se na bruseljskem parketu veselo slikajo ter se objemajo. No, in če sem pošten, tudi pri izraelskih vojakih, ki streljajo na nemočne in na otroke.
Ljudje brez vesti, odgovornosti pač lahko trosijo neumnosti, se delajo človekoljube in opravičujejo množične ter posamične umore, a vendar ne morejo skriti lastne bede v razmišljanju in ravnanju. Zato kakšen Branko Grims na slovenski RTV nedavno v soočenju z Matjažem Nemcem izgleda milo rečeno bedno in čudno. Vsekakor je dnevna bližina patoloških razmišljanj in ravnanj tako velikega števila politikov kot navadnih državljanov na preizkušnji.
Ali bi se v Sloveniji odzvali ukazom in navodilom takšnega bolnega, a vendar treznega Benjamina Netanjahuja, če bi se »slučajno« pojavil? Pravzaprav ne vem. Nisem prepričan, če ne bi kakšno željo kdo izpolnil že vnaprej in tudi iz srca ter prepričanja.
Miloš Šonc, Grosuplje
