Ozadje vseh teh delitev naroda, kulturnih bojev, pa tudi sodelovanja najvišjih funkcionarjev pri maši (kot »zunanji« dokaz, da gre za »notranje« poštene ljudi) je, da se preusmerja pozornost od tega, kaj dejansko hoče doseči ta oblast: spremeniti Slovenijo iz relativno egalitarne družbe v družbo, kjer bodo posamezniki bogateli z javnim denarjem, prevarami, kot jih vidimo pri Mijiču, kjer pravila in predpisi ne bodo ovira bogatenju na račun drugih, kjer se ne ceni delo in dejanski prispevki in trud mnogih, brez katerih družba ne bi mogla obstajati.
V Švici, ki je najbolj heterogena družba v Evropi, se ne ukvarjajo z razlikami med ljudmi, funkcionarji ne hodijo k maši, da ustvarjajo iluzijo, da so pošteni ob tem, ko kršijo ustavo, torej dogovore, brez katerih družba, ki si želi razvoja, ne more funkcionirati. Ravno v urejenih družbah, kjer se zavedajo, da se prispevek posameznika družbi mora čimbolj ustrezno ovrednotiti in nagraditi, če se želi spodbujati posameznika, da prispeva k bogastvu družbe, se zavedajo pomena izvajanja predpisov in sprejetih dogovorov.
Nasprotno v družbah, kjer se želi dovoliti posameznikom, da prihajajo do denarja, ki ga drugi ustvarijo, z izkoriščanjem, zlorabami, monopolnim položajem, netransparentnim prenašanjem denarja davkoplačevalcev v žepe posameznikov itd, so predpisi in pravila moteči, ravno tako institucije, sodišča, ki naj bi zagotavljale njihovo izvajanje, civilna družba, umetniki, javna TV, skratka vsi, ki opozarjajo na nepravilnosti.
Vprašanje je, ali se volivci strank, ki zagovarjajo bogatenje brez pravil, zavedajo, koga so volili ali pa jim zadoščajo iluzije, ki jih dobivajo v zameno za svoje glasove. Iluzije tako kot vsaka laž ne morejo trajati večno, ampak misliti na jutri, na naslednje generacije, na podnebne spremembe, kam pelje želja po profitu, je preveč naporno za mnoge volivce.
Švica pač postaneš s premišljenim delom (kar je napor) več generacij, ne samo ene, v kateri je delavec lahko prišel do stanovanja ali hiše, ko je celo »disidentu« Ruplu bil omogočen študij v ZDA, ko so nas državljani mnogih držav občudovali, kot pravi avtor, ko se je De Gaulle zanimal za delavsko samoupravljanje in participacijo, in predlagal to rešitev tudi v Franciji, in ko je občudoval neodvisnost od ZDA in Sovjetske zveze (saj je zagovarjal Evropo suverenih držav ter se zoperstavljal dominaciji ZDA ter Sovjetske zveze).
Majda Koren, Ljubljana