Slišali smo veliko koristnih podatkov in informacij ter resnic, ki jih je zavzeta raziskovalka posredovala v eter. Veliko tega je bilo povezano z rezultati njenega osebnega in tudi timskega raziskovalnega ter znanstveno-raziskovalnega dela, zlasti na področju medicine dela. To področje, ki je sestavni del strokovnih in znanstvenih prizadevanj medicine, nosi globoko v sebi humano noto.
Povzemamo njeno razlago, da je navedeno področje namenjeno preučevanju problemov, pri katerih se nenehno iščejo odgovori na vprašanja, kako tudi v današnjih časih izboljšati pogoje in varnost pri delu ter zaposlenim olajšati izvajanje različnih delovnih nalog in opravil. Gostja je naglasila, da je temeljni namen medicine dela prav skrb za izboljšanje in ohranjanje zdravja zaposlenih, hkrati pa so v ospredju prizadevanja za promocijo in uveljavljanje njihovega zdravega življenjskega sloga ter višjo kakovost bivanja ves čas njihovega aktivnega dela pred upokojitvijo in tudi po njem.
Ob tem pa se postavlja temeljno vprašanje, kako se vsa dosedanja strokovna spoznanja in izsledki posameznih raziskav, povezanih z delovnim okoljem, ki ogrožajo zdravje zaposlenih, uveljavljajo v gospodarstvu, v posameznih industrijskih obratih, v družbenih dejavnostih ter povsod tam, kjer ljudje opravljajo raznolika dela in naloge.
Sam se ne ukvarjam s področjem, ki ga obvladuje spoštovana strokovnjakinja in vrhunska specialistka medicine dela prometa in športa, vendar pa je ob številnih stičnih točkah s področjem športne rekreacije ali športa za zdravje, s katerim smo se in se še vedno ukvarjamo, mogoče zlahka ugotoviti pripravljenost omenjene strokovnjakinje za tvorno sodelovanje.
Njeno preteklo in sedanje delo je bilo in je prežeto s humanizmom, kar je mogoče videti že na daleč, kdor pa je imel možnost vsaj za določen čas stopiti v njen delokrog, ta je lahko odkril še druge sposobnosti in vrline njene osebnosti. Ni treba uporabiti večjega števila čutov in posebnih intelektualnih sposobnosti, da bi kritični družbeni in s stroko kolikor toliko podkovan posameznik ugotovil, kdo v Sloveniji v velikem orkestru na področju medicine dela igra prvo violino oziroma mu celo dirigira.
Toliko o tem, da bi lažje razumeli temelje, na katerih gradi svoje poslanstvo v »boju« proti številnim industrijskim lobijem in večkrat na prvi pogled nepremagljivemu kapitalu, ki obvladuje mnoga področja življenja in dela tudi v Sloveniji. Kako naj drugače razumemo očitke, da pretirava, ko se zavzema za preprečevanje in odpravljanje poklicnih bolezni npr. v Salonitu Anhovo in opozarja, da je latentna doba azbestoze, preden izbruhne obolenje, lahko tudi 40 let in več. Zanimiv je bil primer, pri katerem so študije pokazale, da imajo različna azbestna vlakna različne učinke na zdravje zaposlenih, torej eni z blažjimi in drugi s hujšimi učinki, kar so industrialci takoj izkoristili. Opozarjanje na to, da je azbestoza poklicna bolezen pljuč, ki nastane zaradi dolgotrajnega izpostavljanju azbestnemu prahu in posledično lahko preide v različna rakasta obolenja, je sicer obrodilo nekaj sadov, vendar pa številni zaposleni še vedno le stežka uveljavljajo pravice, ki jim gredo zaradi tovrstnih poklicnih obolenj.
Njena takojšnja pripravljenost za sodelovanje na interdisciplinarnem (medznanstvenem) področju v različnih timih se je vedno izkazala kot spodbuda za ostale člane različnih strokovnih in raziskovalnih skupin. Tako je bil njen delež ob obravnavi medicinskih vidikov zdravega življenjskega sloga študentov na mednarodnem posvetu več kot viden. Tudi študentke in študentje del svojega časa med študijem preživijo z opravljanjem del na določenem delovnem mestu. V bistvu so to dela, ki jih opravljajo študentje za določen čas. Velikokrat so pri tem izpostavljeni številnim nevarnostim, ki lahko ogrozijo njihovo zdravje.
Gradiv za razpravo je v tem vsebinskem segmentu še mnogo več, vendar pa je prostor v pismih bralcev omejen. Iz naslova tega prispevka izhaja še skrb za ohranjanje čistega naravnega okolja, kjer bi morali čistemu zraku, ki ga dihamo vsak dan, nameniti posebno pozornost. Zato je npr. umeščanje sežigalnic in sosežigalnic v neprevetrenih dolinah in kotlinah lahko povezano s prevelikim onesnaževanjem ozračja nasploh in še posebej v določenih delih leta. Prav tako pa je lahko problematično strokovno sporno umeščanje različnih kanalov za čiščenje odpadnih voda v posameznih delih Slovenije.
Vse to spada v področja, ki jih obvladuje omenjena gostja, vendar se včasih zdi da bi v našem majhnem slovenskem prostoru potrebovali še več »klonov« ali dvojnikov kova izjemne profesorice in strokovnjakinje dr. Metode Dodič Fikfak.
dr. Herman Berčič, upokojeni profesor Fakultete za šport
