To seveda ne pomeni, da imamo prav toliko praznih samostojnih hiš, pripravljenih za takojšnjo vselitev. Statistika šteje stanovanja v eno- in dvostanovanjskih hišah, blokih ter drugih stavbah, vključuje pa tudi počitniška stanovanja. Nekatere nepremičnine so lahko uradno nenaseljene, čeprav se uporabljajo, zato Surs navedeno številko izrecno opredeljuje kot zgornjo mejo.
Toda tudi ob vseh teh pojasnilih je številka prevelika, da bi jo lahko preprosto prezrli. Skoraj polovica evidentiranih nenaseljenih stanovanj je bila zgrajena pred letom 1945 ali pa ni imela katerega od osnovnih elementov infrastrukture. To so stavbe, ki potrebujejo znanje, vlaganje in premišljeno prenovo.
V javnosti velja predsodek, da je novogradnja praviloma hitrejša, cenejša in boljša od prenove. A vendar velik del novogradenj ne dosega kakovosti obstoječih stavb. Ne le zato, ker nimajo vtkanih plasti časa, in znanja, ki se je prenašalo prek generacij, ampak zato, ker pogosto nimajo ne jasnega odnosa do krajine, naselja, podnebja in lokalnega načina bivanja. Če bi cenilci, banke in javne politike bolje prepoznali posebne kakovosti prenovljenih stavb, bi njihova višja vrednost pomenila pomembno spodbudo lastnikom.
Za dediščino je najpomembnejše redno in občutljivo vzdrževanje. Ker številna vzdrževalna dela ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, pogosto potekajo brez strokovnega znanja. Napačna izbira ometa, kritine, stavbnega pohištva ali fasadne barve lahko povzroči nepopravljivo škodo. Nevzdrževanje pa vodi v propad in poznejšo, precej dražjo sanacijo.
Vir: Delo