Vsi direktorji pri nas so politično nastavljeni, njihove povezave z ministrstvom in z ZZZS (ki je v veliki meri tudi vladni privesek) so tako neposredne, da jim zares ni treba prek javnosti jadikovati o nepravičnem ceniku ZZZS, saj imajo vso možnost, da neposredno s službami ZZZS sami uredijo anomalije plačevanja, če so zares tako vnebovpijoče za njihovo ustanovo.
Obračunski sistem, ki ga uporablja ZZZS (SPP – skupine primerljivih primerov), resda ne obračunava realnih stroškov za vsakega bolnika posebej, ampak za obračun uporablja pavšalno oceno stroškov za podobno kategorijo bolnikov. Ta obračunski sistem je bil povzet po avstralskem zgledu, ki je namenjen predvsem bolnišnicam na sekundarni ravni in tam dobro deluje – vendar predpostavlja delujoče standarde in kontrole ter upravljavske mehanizme, predvsem pa odzivnost in odgovornost vseh vpletenih, vključno z vodstvi bolnišnic.
Če se vodstvu bolnišnice zdi, da katera od kategorij plačevanja po SPP povzroča finančne in posledično tudi strokovne anomalije, je direktorjeva dolžnost stopiti do vodstva ZZZS in to urediti. Brez tega vsak sistem SPP postane mrtvo računovodsko truplo, ki se slabo prilagaja dinamičnemu razvoju medicinskih storitev, zato so lahko posamične vrste storitev dolgotrajno, leta in celo desetletja, podplačane ali preplačane.
To pa lahko zares privede do tega, da se začne v lovu za denarjem načrtovanje zdravstvenih storitev, ne le pri zasebnikih, ampak tudi v bolnišnicah, prilagajati plačilnim anomalijam ZZZS namesto potrebam pacientov.
Delo