V demokraciji nihče ni nad zakonom. Ne vlada, ne opozicija, ne poslanci, ne ministri. Zato je zaskrbljujoče, ko predsednik NSi Jernej Vrtovec ob primeru Knovs napoveduje zakonodajo proti tistim, ki naj bi »po nedolžnem preganjali ljudi«.
Če je nekdo nedolžen, to ugotovi sodišče. Če je bil postopek nezakonit, obstajajo pravna sredstva. Če je bila storjena krivica, ima posameznik možnost zahtevati odškodnino ali sodno varstvo.
Toda ko politik napoveduje, da bo nova oblast sprejela zakonodajo za obračun z ljudmi, ki so sprožili postopke proti njemu ali njegovim političnim zaveznikom, gre za svarilo vsem, ki bi si v prihodnje drznili preiskovati oblast. Kakšno sporočilo pošilja namesto zaupanja v pravno državo?
Govori o »konstruktih«, »umetnih aferah« in zarotah proti desnici. Takšne trditve so postale stalnica slovenskega političnega prostora. Kadar so preiskovani politični nasprotniki, naj bi šlo za boj proti korupciji. Kadar so pod drobnogledom naši, pa naj bi šlo za politični pregon. Očitno so zanj institucije legitimne samo takrat, ko potrjujejo njegove politične poglede.
NSi v zadnjih letih prepogosto prevzema besednjak politične polarizacije, v katerem so nasprotniki prikazani kot grožnja narodu, državi ali demokraciji. Protestniki, sindikati ter nevladne organizacije pa niso sovražniki države. So del civilne družbe, ki ima pravico kritizirati oblast, ne glede na to, kdo jo vodi.
Prava moč politike je v tem, da prenese nadzor, preiskave in neprijetna vprašanja, ne da bi pri tem iskala načine za maščevanje.
Polona Jamnik, Bled