Slovenija s svojo majhnostjo 0,025 odstotka svetovnega prebivalstva in 0,013 odstotka površine Zemlje s podatki globalnega pomena ne razpolaga. Verodostojne informacije o dogodkih po svetu pa so pomembne, ker odločilno vplivajo tudi na družbene razmere v Sloveniji. Kakšna sporočila bi volivci morali dobro poznati, pa jih mediji javnosti ne posredujejo?
Eno takšnih sporočil je podatek, da se je raven demokracije za povprečnega državljana znižala na raven iz leta 1989. Začetek procesa avtokratizacije je pripisan letu 1990. Švedski politolog Staffan I. Lindberg, imenujejo ga tudi seizmograf svetovne svobode, razlaga, da je pred nami uresničevanje srhljive napovedi. Vse bližje je cunami avtokratizacije. Že danes svoje življenje z avtokracijo deli tri četrtine človeške populacije. Demokracija seveda ne umira s pučem. Proces avtokratizacije se začne z napadom na svobodo govora in svobodo tiska. Med državami, ki jih čaka tveganje prehoda k močnejši avtokraciji, je po napovedih Lindberga tudi Slovenija.
Ob takšni napovedi bi morali zvoniti vsi alarmi, vendar se v Sloveniji nihče ne zgane. Prezrto je, da proces avtokratizacije prinaša več konfliktov, manj in slabše zdravstvo, manj izobraževanja, manj zdravja, manj javnih dobrin in nižjo kakovost življenja prebivalcev. Predvsem pa avtokratizem prinaša več neenakosti in revščino. Proces avtokratizacije spodbuja polarizacijo, ki se naglo stopnjuje. Vrh procesa prehoda iz demokracije v avtokracijo je bil dosežen (že) leta 2013 in je prizadel vse regije. Obseg dezinformacij in polarizacije je dosegel raven, ki je sovražno nastrojena do demokracije.
Na ta in druga vprašanja o razmerju med demokracijo in avtokracijo svetovno javnost opozarja švedski politolog Lindberg. Z ekipo 4200 strokovnjakov zbira podatke in sestavlja napovedi. Razpolaga z največjo bazo podatkov o stanju demokracij na svetu, ki vključuje uporabo kar 600 parametrov. Z raziskovanjem družbenih praks je Lindberg razkril, kako se spopasti z avtokratizmom. Ta vsemogočni družbeni pojav, ki ga naslavljamo avtokratizem, ni odvisen zgolj od ravnanja političnih strank. Zlomi ga lahko majhen delež le 3,5 odstotka prebivalstva. Če ta manjšina vztraja pri mirnih protestih, lahko reši demokracijo. Usoda demokracije v Sloveniji je torej lahko tudi v rokah dobrih sedemdeset tisoč prebivalcev Slovenije. Morda ni tako daleč dan, ko bo moralo kar prebivalstvo reševati demokracijo v Sloveniji.
Janez Krnc, Litija