Ker vidijo, da se ljudje, ki ne prakticirajo nobene religije in zase trdijo, da so ateisti, v vsakdanjem življenju v ničemer ne razlikujejo od vernikov, si izmišljajo, da je ateist tudi vernik, saj vendar vsak človek v nekaj verjame. Četudi v »nič«. To pa je temeljna zmota, saj vernika kot religiozno bitje ne opredeljuje, na primer, vera v moč denarja, ampak samo prepričanje v obstoj Boga in v človekovo posmrtno življenje. Vse ostalo je v vseh religijah samo folklora.
Beseda »ateist« izhaja iz grške besede a-theos, kar pomeni »brez boga«. Ateist je torej človek, ki živi, kakor da Boga ni. Lahko verjame v moč ljubezni, v solidarnost med ljudmi, v mir med narodi ali v regulacijo trgov, pa ga ne moremo imeti za vernika. Vera poleg določenih prepričanj vključuje tudi rituale: molitve in čaščenje malikov ali nadnaravnih bitij. V tej zvezi so zanimiva politična prepričanja, ki so pogosto podobna religioznim. Nacizem in boljševizem sta imela vse elemente religije, razen vere v nadnaravna nesnovna bitja in vere v posmrtno življenje človekove zavesti. Zato ju nihče nima za verski gibanji.
Pomenljiva je tudi razlika med pojmoma »verjeti« in »verovati«. Verjamemo lahko, da določene stvari so, čeprav jih nikoli nismo videli. To so stvari, katerih obstoj bi lahko preverili, če bi želeli. Verujemo pa v stvari, katerih obstoja ni mogoče preveriti, vera temelji na zaupanju v izročilo prednikov ali logičnih razlagah teologov. V Severni pol ne verujemo, vemo, da je, čeprav bi bilo to posamezniku zelo težko preveriti. Vemo, da je, ker zaupamo znanstvenikom in raziskovalcem, da so ga res odkrili. Znanstveniki namreč preverjajo drug drugega. Znanstvenik mora najprej prepričati svoje kolege in tekmece, ki mu ne bodo kar tako priznali prvenstva, ki prinaša slavo in denar.
Tone Rački, Ljubljana