Kdaj? Ko bo njiva zorana, obdelana. Seme se pa zaseva znova in znova že davno prej. Zakaj vedno znova in znova? Ker ne rodi. Ker njiva ni prepojena z vlago, suša je in obraščena je s plevelom. In zato seme nima prave energije vzklitja.
Nisem ateist, daleč od tega. Ateizma niti ne priznavam, to je umetna besedna skovanka, kajti ni ga človeka, ki ne bi v nekaj veroval. Ateist naj ne bi veroval v ničesar. A tudi beseda 'ničesar' nekaj pomeni. Torej veruje 'v ničesar'. Verjetno pa ni nikogar, ki ne bi veroval vsaj v denar, moč, bogastvo, častihlepje, hudobnost (v ljubezen malo manj). Kdo celo v nesmrtnost na tem svetu, dokler se ne primaknejo leta.
Tudi nisem pristaš vzhodnih verstev, filozofij, ideologij. Čisto mirno živim v okolju, ki me je vzgojilo, se mu prilagajam in (upam) v ničemer ne izstopam. Ne odklanjam vere, a si jo zamišljam po svoje. Ustvaril sem si boga 'po svoji podobi'. Takega, ki ga ni treba gledati s strahospoštovanjem, takega, ki ni maščevalen in me ne bo že takoj po prihodu zabrisal v pekel, ker sem v življenju trikrat pomotoma zaklel. In potem, o groza, se nisem opral tega greha v spovednici!
Verujem torej. Že iz tega naslova lažje živim, ker po smrti vidim svojo spremenjeno energijo in ne brezkončne, črne nezavedne luknje. Če bi bilo tako, bi ne zaznal smisla življenja. A življenje svoj smisel ima, v to sem prepričan. Nisem torej ateist, nisem pa niti verski fanatik. Kajti vse stare modrosti nas učijo, da je vedno srednja pot najbolj prava.
Verouk v šole? Jaz pravim: ne!
Imamo institucije, ki se ukvarjajo s temi sferami in to naj počnejo za tiste, ki sami čutijo, da to potrebujejo. Če dobi stara ženica v cerkvi svoj mir in moč za naprej, zakaj pa ne? Privoščim ji!
A človeški um temelji na znanosti, največ na otipljivih ali vsaj razložljivih dejstvih. Ne na omejevanju, ampak na razvoju. Prehaja v neslutene razsežnosti, kar je seveda prav in dobrodošlo. Drugače bi bili še vedno na stopnji … da uporabim priljubljen izraz – neandertalca. Le nekoliko sem skeptičen, da bo znanost požrla sama sebe, ko bo na previsoki stopnji in bo postala plen zločinskih umov.
Šola mora torej po mojem mnenju temeljiti na znanstveni osnovi, verske skupnosti pa se naj s tem ukvarjajo s tistimi, ki to sami želijo, v svojih ustanovah. In naj ne uporabljajo šibkosti nerazvitih možganov in oblikovanja verskih prepričanj tistih, ki še ne zmorejo lastnega razmišljanja.
Edukacija? To pa je podstat človeštva.
Aleš Tacer, Radlje ob Dravi