Namreč, naslednja navedba ne drži: »Kratkoročnemu najemu pa očitno ni naklonjena Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS). Njen direktor Fedja Pobegajlo je na novinarski konferenci v okviru Blejskega strateškega foruma (BSF) povedal, da nagla rast števila nočitev in obiska zasebnih sobah in apartmajih ni skladna ciljem zviševanja dodane vrednosti.«
TGZS namreč meni, da je sobodajalstvo pomemben del turistične ponudbe. Ob tem pa je pomembno, da sobodajalci poslujejo skladno z zakonodajo – dovoljenja za obratovanje, prijava gostov, plačevanje davkov in prispevkov (kot jih plačujejo hoteli), delež uporabne površine objektov, namenjene oddajanju, ustrezna soglasja lastnikov v večstanovanjskih stavbah itd. Z drugimi besedami, pogoji poslovanja naj bodo enaki za vse. Še zdaleč seveda ne trdimo, da vsi sobodajalci ne poslujejo tako, čudi pa velika razlika med uradno rastjo ustreznih kapacitet in precej večjim obsegom objav na rezervacijskih portalih.
Druga stvar je poslovanje kapacitet kratkoročnega najema, skladno s prostorskimi zmožnostmi prostora. Razvoj turističnih destinacij je treba skrbno načrtovati in skladno razvijati posamezne segmente turizma (nastanitve, gostinstvo, velnes, aktivnosti na prostem, turistične znamenitosti, promet, komunalno infrastrukturo …). V primeru pretiranega razvoja samo enega segmenta (npr. nastanitev) lahko v večjih turističnih destinacijah pride do ozkih grl ali celo pojava preturizma, s čimer se spopadajo v nekaterih turističnih državah; gostinske kapacitete ne zadoščajo povpraševanju, pojavljajo se redne gneče v prometu, komunalna infrastruktura ima premajhne kapacitete za bistveno povečan obisk … Zato je TGZS mnenja, da je treba turistične tokove regulirati in s tem omogočiti skladen razvoj destinacij.
S podobnimi izzivi se srečujejo tudi v drugih evropskih in severnoameriških turističnih državah, zato so v številnih že sprejeli ukrepe regulacije turističnih tokov, ki so že v izvajanju (denimo največje število dni poslovanja, omejitve ali prepovedi poslovanja kratkoročnega najema v določenih delih mest, zlasti starih mestnih jedrih, prepoved odpiranja novih kapacitet kratkoročnega najema v določenem časovnem obdobju, plačevanje prispevkov kot v drugih nastanitvenih obratih in podobno). Po podatkih evropskega združenja Hotrec se ukrepi regulacije izvajajo na Portugalskem, v Španiji, Franciji, Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem, v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Grčiji, ZDA in Kanadi.
V razvitih turističnih državah je vedno večji poudarek na razvoju turističnih destinacij z upoštevanjem zadovoljstva lokalnega prebivalstva (kar vključuje tudi Strategija slovenskega turizma 2022–2028); stihijski razvoj določenega segmenta turizma lahko povzroči veliko nezadovoljstvo lokalnih prebivalcev.
Za konec v podkrepitev mnenja navajamo še nekaj številk.
Med letoma 2022 in 2025 se je število nedeljivih enot (sob) v hotelih v Sloveniji povečalo za 3,8 %, v istem časovnem obdobju se je število nedeljivih enot v zasebnih sobah, apartmajih in hišah povečalo za 16,9 % (stat.si).
Število stalnih ležišč v zasebnih sobah, apartmajih in hišah se je od leta 2015 do leta 2025 povečalo za 307 %, s 15.010 na 61.024, kar pomeni, da jih je danes več kot štirikrat toliko kot pred desetimi leti. V hotelih se je število stalnih ležišč v istem obdobju povečalo le za 15,7 %, s 37.389 na 43.244 (stat.si).
Število objav nepremičnin za kratkoročno oddajanje na globalnih rezervacijskih platformah se je od leta 2016 do leta 2025 povečalo za petkrat (Ekonomska fakulteta Ljubljana).
V izogib nesporazumu: tudi morebitno širjenje hotelov mora biti usklajeno s prostorskimi zmožnostmi destinacij.
Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije