Etažni lastniki Nemške hiše, ki je del zaščitene arhitekturne kulturne dediščine, nismo obnovi Drame nikoli nasprotovali; v dolgoletnih pogajanjih smo želeli in si še želimo zgolj trdno zaščito za morebitni primer poškodb Nemške hiše, ki je oddaljena od Drame in izkopa globoke gradbene jame za nove podzemne etaže zgolj nekaj metrov. Nemška hiša, zgrajena leta 1913, je namreč plitvo temeljena, brez horizontalnih vezi, zato so poškodbe tudi ob majhnih posedanjih terena zelo realna grožnja.
Sporazum je bil v preteklosti dvakrat usklajen in tik pred podpisom. Obakrat smo ga morali zavrniti zaradi sprememb, ki jih je v zadnjih trenutkih vanj vneslo ministrstvo za kulturo. Prvič je šlo za to, da je umaknilo dogovorjeno izdajo menice za primer sanacije poškodb, drugič pa, da je kot podpisnika sporazuma zamenjalo ministrstvo za kulturo z javnim zavodom Drama SNG. To je bilo za nas nesprejemljivo, saj ima SNG Drama zgolj omejena sredstva za lastno delovanje; garant, ki ga zahtevamo, je država, ki je lastnik nepremičnin Drama SNG.
Ministrstvo za kulturo ni oktobra lani poslalo nam, etažnim lastnikom, nikakršnega novega predloga dogovora; ta trditev je popolna neresnica. Prav tako je popolna neresnica, da je na upravni enoti decembra zamrznilo postopek omejitve lastninske pravice na pripadajočih zemljiščih; zadnji ustni narok v tej zadevi je bil 28. januarja letos, upravna enota pa je 10. februarja letos sprejela sklep o združitvi postopkov zoper posamezne etažne lastnike v enoten postopek.
Trditev da je »sodišče pritrdilo, da je začasna uporaba teh zemljišč za prenovo Drame dopustna in utemeljena v javno korist«, je prav tako neresnična; taka odločitev je namreč na strani upravne enote v razlastitvenem postopku; sodišče je zgolj razsodilo, da je bil sklep o pričetku tega postopka sprejet zakonito.
Etažni lastniki smo se vedno trudili, da bi konstruktivno prispevali k razreševanju problemov v zvezi s sanacijo historične stavbe SNG Drama in novogradnjo prizidkov ob njej. Ne moremo pa privoliti v to, da bi bila z gradnjo ogrožena naša lastnina, ki končno ni samo naša, ampak zaradi arhitekturne zaščite Nemške hiše tudi kulturno javno dobro. Nepravično je, da se nas v medijih enostransko prikazuje kot zlobneže, ki sebično zavirajo prenovo, hkrati pa ministrstvo kot dobro stranko, ki vedno dobrohotno ugodi vsem našim zahtevam. To preprosto ni res. Zakaj se država tako trmasto izogiba prevzemu odgovornosti, lahko samo ugibamo. Spomnimo se obnove Opere, Uršulinske cerkve in samostana, Tobačne tovarne, stavbe na Roški cesti, poškodb stanovanjskih blokov pri Tribuni, pa nam bo morda jasno.
mmag. Martin Lesjak, Gradišče 8, Ljubljana