Demokracija se plemeniti v osebnem stiku na domačih pragih, v pogovorih, besednih bojih in kompromisih. Demokracija zaživi v krajevnih domovih, cerkvah, ob jedilnih mizah, med spremljanjem otrok v šolo.
Demokracijo gradi odkrit, odprt pogovor. To ne pomeni, da se morajo vsi strinjati o končni odločitvi, ampak da vsi upoštevajo pravila. V EU pravila igre zajemajo demokratični proces in naše čuvaje demokracije – svobodne in neodvisne medije, živahno civilno družbo ter svobodne in poštene volitve. Ta pravila varujejo in krepijo naše demokratične vrednote ter vzpostavljajo okvir, v katerem lahko potekajo legitimni demokratični procesi.
Za nogometno tekmo ne potrebujemo le nadarjenih igralcev ali igralk. Potrebujemo tudi jasna pravila ter sodnike in sodnice, ki jih uveljavljajo. Kdor sodi, ne določa, kdo zmaga, temveč skrbi, da je tekma poštena, da so prekrški kaznovani in da vse ekipe tekmujejo pod enakimi pogoji. Brez take strukture bi o rezultatih odločali neupravičene prednosti in kršenje pravil. Spori bi se razrasli in tekme bi se kmalu sprevrgle v kaos.
Demokracija deluje natanko tako. Vlaganje v demokratične procese pomeni varovanje enakih pogojev za vse. Pomeni zagotavljanje, da imajo državljani in državljanke dostop do svobodnih medijev, da lahko civilna družba deluje brez pritiskov ustrahovanja in da se volitve izvajajo na pregleden in zaupanja vreden način. Če ljudje verjamejo, da je proces pošten, zaupajo tudi rezultatu – tudi kadar njihova stran ne zmaga. Tako kot pravila omogočajo verodostojen rezultat nogometne tekme, demokratični procesi zagotavljajo legitimnost evropskega načina življenja, na katerega smo ponosni.
Vendar avtoritarni režimi po Evropi in drugod poskušajo s hibridno taktiko zaobiti voljo državljank in državljanov. Napadajo infrastrukturo, z boti umetno krepijo izkrivljene narative, izkoriščajo kriminalne mreže in poskušajo vplivati na izide volitev. S tem ravnanjem želijo skrhati zaupanje, poglobiti delitve in destabilizirati družbe. Vse te izzive je dodatno zaostril še digitalni prehod. Spletno okolje omogoča hitrejše širjenje dezinformacij. Algoritmi razplamtevajo bes, neodvisni mediji so pod težkimi finančnimi pritiski in orodja UI lahko izkrivljajo naše dojemanje resničnosti.
To vse skupaj ogroža samo bistvo naših demokracij – vsakdanje svoboščine, pravice in zaščite, ki nam omogočajo, da živimo odprto in varno. Evropska demokracija temelji na možnosti, da izražamo svoja mnenja brez strahu. Da lahko dostopamo do neodvisnih medijev, sodelujemo na poštenih volitvah, se svobodno vključujemo v civilno družbo in sprejemamo osebne odločitve brez neupravičenega vmešavanja. Zato moramo hitro ukrepati, da zaščitimo naše temeljne pravice tudi za prihodnje generacije, in za to imamo pripravljen načrt.
Evropski ščit za demokracijo, ki ga je Evropska komisija predstavila lani novembra, bo pomagal zagotoviti, da bo imel sodnik tudi v prihodnje vlogo v tekmi. Pomeni korenit premik od ad hoc odzivov k strukturiranemu okviru, ki bo ščitil in krepil demokracijo po vsej Evropski uniji. Varovanje demokracije pa ne more biti odvisno le od prava in politik. Zanjo morata skupaj skrbeti celotna oblast in celotna družba.
Evropski ščit za demokracijo sloni na treh prioritetah. To so zaščita celovitosti informacijskega prostora, krepitev demokratičnih institucij in volitev, vključno z neodvisnimi mediji in živahno civilno družbo, ter krepitev družbene odpornosti in državljanske udeležbe. Ta prizadevanja so v rokah tako posameznih držav članic na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, kot tudi naša skupna skrb evropski ravni.
Kot evropski komisar za demokracijo se moram neposredno zoperstaviti pritiskom na demokratične sisteme. Zato bom ta teden skupaj z ministri in ministricami iz vseh 27 držav članic otvoril Evropski center za demokratično odpornost. Gre za vodilno pobudo v okviru ščita za demokracijo.
Center bo vozlišče strukturiranega sodelovanja z državami članicami, institucijami EU in nekaterimi državami, ki si želijo postati polnopravne članice EU, ter sodelovanja med njimi samimi. Center bo prostor združevanja strokovnega znanja, okrepljene izmenjave informacij in podpore ukrepom proti grožnjam, ki se ne ozirajo na državne meje. S skupnimi prizadevanji se lahko učinkoviteje odzovemo na izzive, s katerimi se soočajo naši dragoceni demokratični sistemi.
Delo centra bo temeljilo na usklajevanju in povezovanju. Povezalo bo nacionalno znanje in zmogljivosti EU, da bomo lahko predvideli in odkrili grožnje ter pripravili možnosti za odziv nanje. Prednostne naloge se bodo določale skupaj, projekte bodo usmerjale potrebe držav članic in sodelovanje se bo pretapljalo v oprijemljive rezultate.
Demokracija v svojem bistvu pomeni, da državljanke in državljani zaupajo sistemom, ki omogočajo demokratično udeležbo.Evropski center za demokratično odpornost bo zagotovil, da se bo Evropa lahko dejavno uprla grožnjam, ki pretijo njeni demokraciji, ter politično tekmo ohranila pošteno, vredno igre.
Demokracija ni le to, da izvolimo svoje vodje, ampak da ubranimo naš način življenja. Naše skupno dostojanstvo, pravičnost in enakopravnost. Teh vrednot ne morejo uvesti vlade, ampak jih moramo živeti, obnavljati in krepiti mi vsi. Mladi in stari, v mestih in vaseh, vsi moramo vstati, strniti vrste in skupaj ubraniti demokratične vrednote, ki nas povezujejo.
Michael McGrath je evropski komisar za demokracijo, pravosodje, pravno državo in varstvo potrošnikov