Treba je opozoriti, da obstaja sporazum med Vatikanom in Republiko Slovenijo, ki ga je do morebitnih sprememb treba spoštovati. Ni dvoma, da škof in tisti, ki mu sledijo, krši prav ta sporazum. Toda v praksi se meja med ločitvijo države in Cerkve pogosto zabriše. Rimskokatoliška cerkev se namreč pri političnih in družbenih vprašanjih javno opredeljuje ter nagovarja vernike v cerkvah. Ob tem pa se sklicuje na svobodo izražanja.
Koprski škof Peter Štumpf je pred dnevi na duhovnike naslovil pismo, v katerem jih je pozval, naj med verniki agitirajo za stranke desnice.
»Ljudi je treba nagovarjati, naj se volitev udeležijo. Pri tem naj razmislijo, katere politične stranke zagovarjajo evangelijske vrednote in katere jim nasprotujejo. Kristjani ne moremo podpirati strank, ki nasprotujejo naši veri in Cerkvi. Tudi duhovnik lahko pove, katere stranke ne bo volil ter zakaj. To je del svobode govora in ponuja priložnosti, da ljudem povemo, kaj vse je šlo v zadnjih letih narobe in zakaj se z veliko skrbjo oziramo v prihodnost,« je zapisal Štumpf. Gre za nov primer aktivne vključitve Cerkve v politična dogajanja v Sloveniji. Novembra lani je Cerkev odkrito pozivala vernike, naj na referendumu glasujejo proti zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Vsekakor širjenje sovraštva, kršenje zakonodaje in ustave, politično angažiranje in še kaj s strani RKC ima svoje meje. Tako kot pornografija v preteklosti na cerkveni TV in pedofilija. Izgleda, da je treba javno odgovoriti škofu in Cerkvi, če se že vmešava v dnevno politiko. In jo hkrati opozoriti na pravne omejitve. Ne morete škofje imeti dvojne pravice.
Sicer pa so ob uspehih na zadnjih referendumih očitno dobili pogum, da poleg božjih oznanjajo še »politične resnice«. Če je že tako, potem bi vseeno pričakovali odziv državnih organov in pogovor s predstavniki Cerkve. To pomeni, da se nobena verska skupnost ne sme vmešavati v delovanje države. In obratno, tudi država se ne sme vmešavati v delovanje verske skupnosti.
Rimskokatoliška cerkev se namreč pri političnih in družbenih vprašanjih javno opredeljuje ter nagovarja vernike v cerkvah. Ob tem pa se sklicuje na svobodo izražanja. Svoboda izražanja je čisto v redu, dokler to velja za posameznika. V primeru, ko pa škof v imenu organizacije, t. j. Cerkve, širi politične pamflete, pa to ni več v redu. V tem primeru se do tega opredeljuje Cerkev, škof Štumpf pa to posreduje svojim podrejenim, t. j. župnikom. In smo spet tam, pri sedmem členu slovenske ustave. Tokrat je Štumpf navedel tudi konkretne razloge, zaradi katere bi se morali duhovniki vključiti v predvolilno kampanjo. To pa ne sodi v njegove »cerkvene delovne naloge«. Je pa škof Štumpf državljan Republike Slovenije in bi pričakoval, da se tako tudi obnaša ter spoštuje slovensko zakonodajo. Verjetno je to preveč. Kljub njegovemu akademskemu nazivu.
Štumpf je na koncu svojega pisma posebej dodal, kar je zelo nevarna trditev: »Za nami je dolgo obdobje hudih pritiskov na Katoliško cerkev. Ljudje to morajo (iz)vedeti. Treba jih je seznaniti z dejstvi. Veliko je razlogov za zaskrbljenost in prav je, da o tem javno spregovorimo. Kot sem zapisal ob začetku postnega časa: 'Kristjani smo radi politično korektni. Zagovarjamo reči, ki jih zaradi svoje vere nikakor ne bi smeli. Molčimo, ko bi se morali oglasiti in braniti svojo versko svobodo in vrednote'.«
Če se, dragi škof, sklicujete na politično korektnost, upam, da boste tole pisanje sprejeli »politično korektno«, saj vam priporočam, da se ukvarjate s cerkvenimi vprašanji. Določena vprašanja, ki jih je treba urediti oziroma mislite, da jih je treba drugače urediti, naj se uredijo med Vatikanom in državo Slovenijo. Vmes pa opravljajte svoje delo, za katero ste »delovno zadolženi«. Imamo dovolj izkušenj iz preteklosti, ki nas obremenjujejo, in vaše pismo ne pripomore k urejanju odnosov med Vatikanom in Republiko Slovenijo. Glede na vaš akademski naziv boste pravilno razumeli tale zapis in razmejili »ločitev države od cerkve«.
In še tole: s svojim pismom delite državljane Slovenije na »naše« in »vaše«, kar se v zgodovini in tudi danes ni obneslo.
Janez Butara, Novo mesto, član društva SRP