Prva izvedba neke tehnologije je vedno zahtevnejša. Ko isto zasnovo gradite drugič, tretjič ali desetič, se proces praviloma izboljšuje in skrajšuje. Dobavna veriga pozna zahteve, izvajalci poznajo postopke, regulatorni okvir je bolj jasen. Pri velikih jedrskih projektih je ponovljivost zelo pomembna.
Projekt Jek 2 ima v postopkih posebno obravnavo in koordinacijo. Državni prostorski načrt je ključen zato, ker brez njega ne poznamo dovolj natančno vseh lastnosti lokacije. Poleg fizičnih lastnosti lokacije, kot so pretoki, temperature, lastnosti tal, so pomembni podatki tudi okoljske zahteve, prometne povezave, priključitev na infrastrukturo in številni drugi parametri lokacije. Negotovosti teh podatkov pomembno vplivajo na finančne ocene projekta Jek 2.
Zmanjševanje negotovosti je zato pomembno za ceno Jeka 2, ker je pri novi jedrski elektrarni strošek kapitala eden ključnih dejavnikov končne cene elektrike. Če investitor in financerji vedo, da bo projekt zgrajen v določenem času, po znanem načrtu in na dobro raziskani lokaciji, je tveganje manjše. Če pa rečete, da bo gradnja trajala pet let, morda pa sedem ali devet, se ta negotovost prelije v višjo zahtevano donosnost in dražje financiranje. Naloga države je zato v tej fazi odstraniti čim več negotovosti, ki jih lahko sama nadzoruje: lokacijo, prostorske razmere, infrastrukturo in jasnost postopkov.
Načeloma velja: elektrarna mora biti konkurenčna. Če bi zgradili objekt, ki bi proizvajal elektriko po ceni, s katero na trgu ne bi mogel konkurirati drugim elektrarnam s primerljivim energetskim produktom, potem takšna investicija nima ekonomskega smisla.
Vir: Sobotna priloga Dela