Svet namreč tudi danes ostaja precej prilagojen življenju v dvoje. Nepremičninski trg, mesečni stroški, zavarovanja, naročnine – pri marsikaterem ključnem izdatku velja logika dveh dohodkov. In trg se ne sprašuje, ali je nekdo sam po lastni volji, ker se je zveza končala, ali morda drugo polovico še išče. Cena je pač cena – in če jo plačuje ena oseba namesto dveh, je, logično, strošek zanjo višji. Pojav ima tudi že uveljavljen izraz, in sicer »samski davek«.
»Samski davek« pa ni le posledica tržne logike. Je tudi davčna, kar potrjujejo poročila OECD. Podatki namreč kažejo, da so samski zaposleni praviloma bolj obremenjeni kot poročeni pari z enakim skupnim dohodkom. Zakaj? Ker se je glavnina davčnih sistemov oblikovala okoli modela en zaposleni, vzdrževan zakonec, otroci.
In ne pozabimo, »samski davek« je še posebej neizprosen do starejših, ki so sami zaradi ločitve, ovdovelosti ali so le od nekdaj živeli sami. To je v Sloveniji resna težava, na katero redno opozarjamo tudi v našem časopisu: osnovni življenjski stroški zadnja leta nezadržno rastejo in biti sam v starosti prepogosto pomeni živeti na robu.
Zato vprašanje, ali živeti sam ali s partnerjem, danes ni zgolj čustveno. Je tudi ekonomsko. V dobi, ki tako poveličuje individualizem, pa je to precej neudobna resnica.
Vir: Nedeljski dnevnik