Toda tu je težava in tu se začnejo mora, pritisk in nelagodje ter negotovost. Vnovična napoved sedanje opozicije, podprta z grožnjami, že kar nekaj časa mori večino državljanov. Sedanja opozicija namreč napoveduje zmago na volitvah, ki bodo že v predpripravi motile normalno življenje večine vsega hudega vajenih prebivalcev, kajti manjši del volivcev naj bi, s pomočjo svojih somišljenikov in koristolovcev, pripravljal zelo umazano predvolilno kampanjo, če že ne »mesarsko klanje« drugače mislečih. Golide gnojnice so že nekaj časa pripravljene, politični udarci pod pazduho po nasprotniki bodo podkrepljeni z boksarji in diskvalifikacijami. Ali je tega treba? Kam je šla omikana politična in razumska razlaga programov naslednje vlade, kam so šli vsi napori, da se stanje izboljša, nadaljuje delo sedanje vlade v segmentih, ki so evidentno pozitivni?
Če govorimo o opozicijskih strankah, se le-te pripravljajo na čistke, na ukinjanje financiranja njim neljubih nevladnih organizacij, ustanavljanje svojih, državi škodljivih in nepotrebnih združb, preimenovanje trgov in ulic ter na bratenje z izrazito negativnimi tujimi politiki in podobno. Kljub temu, da ima največja opozicijska stranka svojo dvorno TV in kup drugih medijev, ki pihajo v isti desni rog, hočejo podrediti še javno RTV ker, kot je videti, njihove televizijske programe slabo gledajo, ker so pač tudi za njih same ne gledljivi. Na javno TV in druga občila bodo znova iz naftalina potegnili odslužene in že senilne politike, ki pa jim zvesti služijo, da bi nam solili pamet.
Iz izkušenj iz obdobij predhodnih vlad desne opcije je pričakovati vrnitev razdvajanja ljudstva, nadaljevanje potvarjanja polpretekle zgodovine, nesankcionirane afere, spretne in prikrite kraje splošnega ljudskega premoženja, nastavljanje poslušnih in zvestih kadrov, kljub njihovi nesposobnosti.
Čeprav je RKC po veljavni ustavi ločena od države, bo uporaben servis in podpora, ki bo bogato poplačana. Nimam nič proti veri in pravim vernikom, proti določenim cerkvenim veljakom pa veliko. Ampak RKC je v službi Vatikana in ne države Slovenije, tu le črpa dobrine in večne obresti.
Kaj storiti? Vprašanje za prestižno nagrado. Treba je iti na volitve in dati svoj glas, saj nas je dobromislečih okoli 70 odstotkov ali več, trenutna opozicija ima kakih 30 % zvestih volivcev ali kakšnega več, torej račun je kristalno jasen. Ostati doma in tarnati ni produktivno in tudi poznejši neizogibni protesti so jalovi in nam kradejo moč in pozitivno razmišljanje, kajti po toči je prepozno zvoniti.
Sedanja vlada je iz ruševin in dolgov prejšnje iztržila, kar se je dalo dobrega, ni nam slabo, lahko bi tudi boljše, a vseeno neprimerno boljše in mirnejše kot pod katero koli vlado desnega pola. Žal se zgodovina ponavlja, ampak ljudje imamo očitno res bolj kratkoročen spomin, kot bi lahko od nas pričakovali. Ena vlada (beri prejšnja) troši in spodkopava, nato pride druga (beri aktualna), ki popravlja napake prejšnje, in seveda zaradi tega tudi malo zategne pasove, kar seveda površno razmišljujočim ni pogodu. Med tem časom, ko sedanja vlada sanira škodo, opozicija hujska in s prstom kaže na vsako podrobnost, ki je njim v prid, in plitko razmišljujoči jim prikimavajo. Znano? Dejstvo je, da bi sedanji vladi uspelo splavati na površje, a žal ne le po enem mandatu, ko se je morala večino časa ukvarjati z umazanimi igricami opozicije. Čas je tudi v tem primeru ključnega pomena.
Veliko bi bilo treba postoriti na strpnosti, komunikaciji med strankami, vrnitvi kredibilnosti politiki in politikom ter jim pokazati, za koga morajo delati. Za državo, za to ljudstvo in ne za lastne koristi in za svojo trenutno stranko.
Torej, spoštovani sodržavljani, se vidimo na bližajočih se volitvah.
Branko Đukić, Straža