»Jaz mislim, da je enostavno tukaj več razlogov. Prvi je, da je e-mobilnost v Sloveniji prišla na evropsko raven. To je prvi razlog. Drugi razlog je pa, da je tehnika tudi šla tako naprej in cene so se znižale, da so ljudje začeli v večji meri kupovati električna vozila. In jaz mislim, da nihče ni pričakoval takšnega navala.« »Argumentov, da bi dodatna sredstva dajali v nakup električnih vozil, je zelo malo. Prej sem že omenil, da smo že na evropski ravni trenda e-mobilnosti.«
Državni sekretar bi lahko vprašal umetno inteligenco za podatke o e-mobilnosti, glede na to, da se je v preteklosti na veliko ukvarjal s področjem informacijskih tehnologij.
Trditev, da je e-mobilnost v Sloveniji prišla na raven EU, je verjetno nastala na politični usmeritvi te vlade, kar je nakazal poslanec Aleš Hojs, ko je na eni izmed parlamentarnih komisij dejal, da je bedarija subvencionirati e-kolesa in e-avtomobile. Državni sekretar bi si moral razjasniti, kaj e-mobilnost dejansko pomeni. Ne vključuje samo električnih avtomobilov, temveč tudi druge oblike električnega prevoza, polnilno infrastrukturo, podporne programske rešitve in integracijo v pametno omrežje.
Slovenija je pri deležu novoregistriranih e-avtomobilov od januarja do junija 2026 na sedemnajstem mestu s 17-odstotnim deležem, kar je 5 odstotnih točk pod povprečjem EU (vir: The International Council on Clean Transportation). V celotnem voznem parku je bilo v letu 2025 okoli 2 % e-avtomobilov, medtem ko je povprečje EU znašalo 2,9 %. To postavlja vprašanje, kje je ta »evropska raven«, saj za povprečjem zaostajamo za približno 30 %. Za dohitevanje povprečja EU bomo potrebovali še veliko časa, glede na starost obstoječega voznega parka, še posebej v luči napovedane ukinitve subvencij. Slovenija sledi evropskemu vzorcu glede na strukturo polnilnic z izmeničnim tokom (AC) in enosmernim tokom (DC), vendar za povprečjem zaostaja glede na absolutni obseg na prebivalca oziroma glede na velikost trga. Slovenija je pri deležu kupljenih e-koles v letu 2025 precej pod povprečjem zahodne in srednje Evrope (Nemčija, Nizozemska, Avstrija okoli 50 %, južna Evropa okoli 30 %). Številke torej dokazujejo, da nismo na evropski ravni.
Državni sekretar pravi, da vlada želi denar v prihodnje v večji meri usmeriti v javni potniški promet, saj ima Slovenija visoko stopnjo motoriziranosti, javni prevoz pa zaostaja. To vemo vsi. Vendar pa ni jasno, kako bo minister, ki podpira naložbe v širitev avtocestnega obroča in napoveduje širitev avtoceste na vseh vpadnicah ter od Domžal do Blagovice, poleg drugih cestnih projektov to uskladil z javnim potniškim prometom, ki v njegovi predstavitvi kot bodočega ministra sploh ni bil omenjen. V programu stranke NSi pa pišejo, da je poleg razširitve e-mobilnosti treba okrepiti javni promet in souporabo vozil (car-sharing), osrednja točka pa naj bi bila enotna vozovnica in moderni potniški center v Ljubljani. Javni potniški promet torej ne bo deležen večje naložbe – enotna vozovnica je v pripravi že več kot deset let, moderni potniški center pa se je začel graditi že pod vodstvom ministrice Alenke Bratušek.
Vlada bi morala spremembo porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe obravnavati jeseni; glede na počitniško obdobje pa lahko pričakujemo poznojesensko oziroma zgodnjezimsko obravnavo. Glede na dane izjave ni pričakovati spodbujanja e-mobilnosti, saj ko se odločijo, da nekaj je, potem je – konec debate – ker imajo oni v rokah škarje in platno.
Izgleda, da je za NSi vse dobro, samo da ni zeleno. Tako je minister Jernej Vrtovec preimenoval Urad za zeleni prehod v Urad za trajnostno konkurenčen razvoj. Zanimivo je, da je bil Urad po njegovih besedah ob ustanovitvi in predstavitvi zaposlenim njegova velika želja, le da ga je takrat, pred šestimi leti, poimenoval Urad za zeleni prehod.
Jože Piano, Ljubljana