Tako da bi v danih situacijah kakšen njen organ, institucija odigrala vlogo ali bi se sporazumi spremenili, se razširila pristojnost Evropske unije. Unija je znala izkoristiti izzive. V Evropi, ki nima več tovrstne zavesti o sebi, o svojih potrebah, ki se ni združila niti proti izzivu iz Moskve niti proti izzivu iz Washingtona, Vučić in podobni mali režimi, torej nedemokratični, psevdodemokratični režimi, veliko pridobijo. Nihče ne profitira, ker je “Evropa zaposlena sama s sabo in ne razume, kakšna je situacija v Srbiji” in nasploh na Zahodnem Balkanu.
Žal v Evropski uniji ne vidimo ustreznega voditeljstva, čeprav mislim, da je Evropa še vedno najboljši kraj za življenje. Tega ne smemo podcenjevati. Pri zaščiti človekovih pravic nihče na svetu nima takšnih standardov, kot jih imamo mi, predvsem zahvaljujoč Svetu Evrope. To je velika stvar. Ne smemo pa se uspavati v prepričanju, da to lahko obstane samo od sebe.
In zakaj na študentskih protestih ni videti evropskih zastav? To je zame kot odkritega evrofila in nekoga, ki nima dvomov glede odnosa do Evropske unije, občutljivo vprašanje. Moramo ustvariti Evropejce v nas, najprej v EU in tudi v državah kandidatkah. Mislim, da je vprašanje evropske identitete lahko postavljeno širše in predvsem v državah članicah Evropske unije.
Ne bi bilo pošteno soditi o Srbiji na podlagi tega, kakšne zastave vihrajo na protestih. Srbija ima travmo, ki izhaja iz izgube Kosova, iz dejstva, da je bilo Kosovo nezakonito odvzeto Srbiji. Kot ustavni pravnik lahko tudi rečem, da Srbija ni storila dovolj, da bi si politično zaslužila, da bi Kosovo ostalo njen del. To pa ne spremeni dejstva, da je bilo mednarodno pravo kršeno.
Vir: Sobotna priloga Dela