Ideja slednjega je, da bi v Gazi naredil bližnjevzhodno letovišče, v stilu Floride. Trumpa pa mikajo še druge dežele, Grenlandija in celo Kanada. Njegovim norostim ni ne konca ne kraja. Vladimir Putin ima svoj recept za nadaljevanje vojne v Ukrajini, potem ko si je že pred leti prisvojil Krimski polotok (EU ni pri tem niti trznila), in dela na tem, da si prisvoji še nekatere dele Ukrajine.
Živimo v skrajno čudnih in nevarnih časih. Zato premišljujem tudi o ogroženosti Slovenije. Kaj nas bolj ogroža, razraščanje skrajne desnice SDS z Janšo na čelu ali morda težnje sosednih držav, da si prilastijo kakšen kos slovenskega ozemlja?
Janše po mojem mnenju ne zanima dobrobit Slovenije, ne upokojenci, ne Romi, zanima ga le naskok na oblast, za ta cilj ne izbira sredstev, vse naredi za nabiranje glasov za volitve: potuje po svetu na kongrese skrajne desnice, da se še kaj nauči, za pridobitev glasov si je privoščil celo pridigo v cerkvi (EU takega primera še ni zaznala). Idejo za zadnji dogodek, rezanje glave s Titovega spomenika v Velenju, je verjetno dal kar Janša svojemu sosedu Miroslavu Pačniku, kar je ta kot pravi janšist tudi izvedel. Ne ve se še, ali mu bo rezanje prineslo ali odneslo glasove. Pred Janšo nas je do sedaj še varoval požarni zid demokracije, ki pa se tanjša. Če pride na oblast, bo Janša delal natančno to, kar dela Trump, saj ga naravnost občuduje.
Približno sem opisala nevarnost, ki preti Sloveniji od znotraj. Poskušam pa ugotoviti še, koliko smo ogroženi od sosednjih držav (Italije, Avstrije in Madžarske) in na kakšen način.
Italija. Giorgia Meloni, sedanja premierka Italije, je naslednica fašistične stranke Mussolinija in bi znala razmišljati o kakšni novi rapalski pogodbi. Meloni meni, da fašizem ni psovka, danes ni sprejemljivo govoriti o fašizmu kot o nečem slabem, o Mussoliniju pa samo vljudno, prosi. Nikoli je ni zanimalo, koliko so pod fašizmom pretrpeli Slovenci, naši predniki. Mimogrede, z Melonijevo se je srečal tudi Janša, približno v času svoje 3. vlade, ko je šel prirejat piknik za SDS v zavedne Marezige in ga je tam varovalo 100 do zob oboroženih robokopov. Pred kom, ne vem, morda pred njim samim?
Avstrija. Avstrija še do danes ni uresničila vseh zahtev 7. točke avstrijske državne pogodbe o zaščiti in enakopravnosti slovenske manjšine v Avstriji. Še vedno ni dovolj dvojezičnih tabel krajev in vasi, še dandanes jih sovražni zlikovci brišejo. Še vedno Slovenci na sodiščih ne morejo uporabljati svojega materinega jezika. Ne razumem, zakaj naša vlada in predsednica ne zahtevata, da se ta člen podpisane pogodbe končno spoštuje. Zadnji nezaslišan dogodek pa je bil vdor policije na Peršmanovo domačijo pod Peco, v Železni Kapli, na tabor antifašističnega druženja slovenskih študentov. Policisti so poskušali popisati udeležence, ki naj bi ovirali postopek.
Peršmanova domačija je gradnik ponosa na protifašistično preteklost, sedaj osrednji muzej s stalno razstavo odpora koroških Slovencev v Železni Kapli. To je spominski kraj, ki je bil pred koncem vojne, 25. 4. 1945, prizorišče nacističnega vojnega zločina nad slovenskim civilnim prebivalstvom, s pobojem vseh članov družine Peršman. Naši t. i. domoljubi ploskajo nemškemu nacionalizmu in imenujejo Antifo, ki se bori proti fašizmu, kot teroristično organizacijo.
Madžarska. Tudi Orban steguje kremplje po kakšnem delu slovenskega ozemlja, predvsem Prekmurja. Že pred leti je v družbi prijatelja Janše mahal z zemljevidom Velike Madžarske, ki zajame tudi dele Slovenije. Te dni je potekala razstava madžarskega umetnika v pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, na panojih so bili podatki o razstavi zapisani v madžarščini, spodaj pa le krajši povzetek v slovenščini. Orban bi Mursko Soboto proglasil za dvojezično, čeprav to ni. In zato, da bi madžarščina bila enakovredna slovenščini. Kako si predstavlja to enakovrednost, je bilo razvidno na razstavi, z obširnim zapisom v madžarščini in kratkim povzetkom v slovenščini. Mislim, da bi ob tem sramotenju slovenščine morali zazvoniti alarmni zvonci predsednici države, vladi, ministrici za kulturo, a odziva ni bilo. Oglasili so se samo pomurski pisatelji in kulturniki Feri Lainščak, Dušan Šarotar in drugi ter izrazili ogorčenje nad tem poniževanjem slovenskega jezika, ki pomeni spodkopavanje temeljev jezikovne politike države.
Tatjana Delić, Ljubljana