Kot evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje in komisarka Afriške unije za zdravje, humanitarne zadeve in socialni sva zelo zaskrbljeni zaradi vse hujših humanitarnih posledic nasilja za več kot 605.000 ljudi, ki živijo v mestu El Obeid in na okoliških podeželskih območjih občine Šejkan, ter zaradi nenehnega nespoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in najosnovnejših načel spoštovanja življenja in dostojanstva civilnega prebivalstva.
Zaradi nenehnih sovražnosti in napadov na civilno infrastrukturo se poglablja že tako uničujoča humanitarna kriza. Za več kot 563.000 civilistov, ujetih v mestu El Obeid, vključno z več kot 105.000 razseljenimi osebami, ki so pred nasiljem že pobegnile drugam, bi bile posledice nadaljnjega zaostrovanja katastrofalne, zlasti za najranljivejše prebivalstvo, tudi ženske, otroke ter nove in že obstoječe prisilno razseljene osebe.
V zadnjih tednih so se okrepili napadi na bencinske črpalke in skladišča, tržnice, zdravstvene ustanove, komercialne konvoje in stanovanjske soseske. Vsi so del civilne infrastrukture, ki je zaščitena v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. Humanitarni partnerji poročajo o vse večjem pomanjkanju goriva, vode in električne energije, obenem pa so se šole, tržnice, trgovine in humanitarna skladišča na številnih območjih zaprli, zaradi česar so družine prikrajšane za osnovne dobrine in storitve.
Izjemno naju skrbijo opozorila, da bi zaradi ofenzive na El Obeid lahko prišlo do množičnega razseljevanja, civilisti pa bi bili izpostavljeni hudim tveganjem, vključno z resnimi kršitvami mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic. Ponovno poudarjava, da se zaščita civilistov nikoli ne sme obravnavati kot neobvezna. Vse strani morajo vedno in v vseh okoliščinah spoštovati mednarodno humanitarno pravo. Sile za hitro podporo morajo nemudoma ustaviti vse vojaške operacije v El Obeidu in njegovi okolici, zaradi katerih so ogroženi civilisti.
Jasno je, kaj je zdaj potrebno. Prvič, spopadi se morajo ustaviti. Premirje je bistveno, da se preprečita nadaljnje trpljenje civilistov in nov val razseljevanja. Drugič, zavarovati je treba dostop do humanitarne pomoči. El Obeid je ključno vozlišče za operacije pomoči po vsem Kordofanu, vsaka motnja na poteh dostopa pa bi na sto tisoče ljudem, ki potrebujejo zaščito, varnost in humanitarno pomoč, onemogočila, da se oprimejo rešilne bilke za preživetje. Tretjič, kršitelji morajo odgovarjati za svoja dejanja. Civilisti ne smejo še naprej plačevati za nekaznovanje.
Humanitarne organizacije počnejo vse, kar je v njihovi moči, vključno z vnaprejšnjim zagotavljanjem hrane, medicinske opreme in kompletov opreme za odziv na kolero v El Obeidu in njegovi okolici. Vendar zgolj humanitarno delovanje ne more biti kos vedno hujšemu nasilju. Potrebna je nujna podpora za ohranjanje operacij pomoči in omogočanje hitrega odzivanja v vedno bolj zaostrenih razmerah.
Prebivalci Sudana si zaslužijo zaščito, dostop do pomoči in upanje na mir. Mednarodna skupnost mora nemudoma ukrepati, da izpolni te temeljne obveznosti, preden bo izgubljenih še več življenj.
V imenu Evropske unije in Afriške unije ponovno pozivava k takojšnjemu premirju in neoviranemu dostopu humanitarne pomoči. Vse strani v konfliktu so strogo pravno in moralno zavezane k spoštovanju načel mednarodnega humanitarnega prava in osnovne človečnosti. Ostali sva brez besed, ko smo priča še eni katastrofi na področju človekovih pravic v El Obeidu, ki bi jo bilo mogoče preprečiti. Medtem ko še naprej sodelujeva z mednarodno skupnostjo pri iskanju mirne rešitve vojne v Sudanu, bi morale strani v konfliktu izvrševati vojno pravo, ga udejanjati in reševati življenja.
Hadja Lahbib je evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje
Amma A. Twum-Amoah je komisarka Afriške unije za zdravje, humanitarne zadeve in socialni razvoj