V teh je edino dr. Borut Stražišar (Dnevnik, 8. 1. 2026) omenil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Naj izdvojim del omembe ZZZS: »S tem je sprejeta tudi politična odločitev parlamenta, da je storitev lahko zgolj toliko, kolikor je denarja, zaposlenih in materialnih zmožnosti. Ključni krivec je tako državni zbor (in stranke) in ne ZZZS.« Pravzaprav bi moral omeniti še tudi odgovorno politično telo, to je vlado, ki jo sestavljajo stranke. Ali si lahko razlagamo čakalne vrste s pomanjkanjem denarja?
ZZZS je objavil (Dnevnik, 22. 1. 2026) izgubo v 2025 letu v znesku 86,1 milijona evrov v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Obenem pa tudi 143 milijonov presežka iz naslova zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. V dvomih omenjajo tudi možne prihranke pri združevanju naročil. O tem bi nas morala politika sproti obveščati, saj se še spomnimo nekajkratnega preplačevanja žilnih opornic pred več leti. Naj vprašajo zasebne zobozdravnike, ki so v združevanju naročil uspeli, ker imajo do stroškov pač bolj odgovoren odnos od javnega zdravstva. ZZZS bi moral na začetku javno objaviti letne omejitve števila operacij in drugih storitev, vključno z utemeljitvami.
Menim, da bi ena od rešitev lahko bila obvezno pokritje izgube bolnišnic, zdravstvenih zavodov in ZZZS s strani države. Te ustanove vendar niso dobičkonosne. Napaka je, da direktor UKC Ljubljana zmanjšuje storitve zaradi bojazni, da bo imel izgubo. Denarja je v državi dovolj. Na primer, država se izčrpava s subvencijami za boj proti podnebnim spremembam (vetrnice, sončne elektrarne), proti katerim ne more storiti nič, lahko pa jih blaži. Prav tako je finančna žrtev vključitve v vojno-hujskaško organizacijo Nato.
Naslednja rešitev je, da se zasebni sektor na področju zdravstva v celoti vključi v javno zdravstvo s tem, da dobijo koncesije brez omejitev. Potem bomo imeli samo javno zdravstvo. Saj je vendar smisel vseh izvajalskih zdravstvenih ustanov, da čimprej dobimo nazaj zdrave ljudi, brez čakalnih vrst.
Naravnost nesramna je že nekaj časa politika napadov na zdravnike. Poklic zdravnika, vključno z medicinskim osebjem, ne glede na to, kje delajo, ter poklic učitelja sta v vsaki družbi tudi ekonomski temelj, ki vzdržuje zdravje ljudi in daje nove inovativne državljane. To pa zagotavlja uspešno prihodnost države. Temu se pridružujejo tudi kmetje in znanstveno-raziskovalni sektor. Če ves ta sklop dobro deluje, imamo učinkovito gospodarstvo na dolgi rok in dobro osnovo za blaginjo. Tega se zavedajo pri nas morda ena ali dve stranki, ki pa žal nista zastopani v državnem zboru.
mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana