Domnevam pa, da ni ravno specialist za zdravstvene sisteme in primerjalno pravo. Pri svojem delu na ministrstvu za zakonodajo v 90. letih sem spoznal, kako kompleksno in tudi zahtevno je proučevati tuje pravne sisteme ter njihovo področno ureditev. Ob tem sem spoznal, da lahko marsikdaj napake neupravičeno pripisujemo eni inštituciji, čeprav so posledica sistemske neurejenosti ali pa celo napak oziroma nedelovanja druge inštitucije.
Sam sem bil med srečniki, ki jih je slovensko zdravstvo rešilo v času covida-19. Preprečevanje pa je bilo vprašljivo. V podjetjih sta se še vedno posamično kuhala kava in čaj. Ampak šalice so se pomivale s skupno gobico na roke ali pa s pomivalnim strojem, pri bog ve kateri temperaturi. Verjetno bi lahko našli še veliko takšnih stranskih vrat, ki jih varstvo pri delu sploh ni zaznalo in preprečevalo. Lahko je na razvoj covida-19 vplivalo tudi kaj drugega – denimo dejavniki, ki vplivajo na imunski odziv organizma. O tem ni podatkov.
Zdravstvo je sistem, ki izvaja zdravstveno politiko in tudi ustavno pravico državljanov. Zdravstveni delavci so tudi izvajalci zdravstvene politike. In tukaj je odločba ustavnega sodišča iz decembra 2025 končno jasna in nedvoumna – država je upravičena in dolžna zaščititi delovanje javne zdravstvene mreže. Celo pravo EU dopušča in pričakuje od držav članic, da v primeru ogroženosti javnih zdravstvenih mrež omejijo ali celo prepovejo tržno dejavnost na tem področju.
V večini sprememb zdravstvene zakonodaje je možno pri sestavi delovnih skupin zaznati prstne odtise zdravstvenega ceha (kdo so bili člani takšnih skupin). Ni potrebnega kaj posebnega znanja, zgolj uporaba obstoječih orodij umetne inteligence. Vsi tisti pristojni ministri, ki v pripravo zdravstvene zakonodaje niso vključili ustreznih predstavnikov iz zdravniških vrst, še danes veljajo za osovražene ministre. Stavkovna zahteva zadnje, še trajajoče zdravniške stavke je bila, da morajo biti zdravniki vključeni v pripravo zakonodaje od začetka. Skratka, posmeh moderni demokraciji – zahteva, da naj bodo naslovniki zakona člani delovnih skupin. Slovensko javno zdravstvo se je znašlo v sedanjih razmerah tudi po zaslugi zdravniškega ceha, ki je dajal prednost zasebnemu interesu pred javnim. Opozoriti gre, da tudi zdravniška strani ni izpolnila lastnih zavez iz nekaterih stavkovnih sporazumov. Očitno se tega zavedajo, zato je bila stavkovna zahteva, da država podpiše, da zdravniki niso krivi za sedanje stanje v zdravstvu.
Drži, da javna zdravstvena mreža ne more zadostiti vsem potrebam državljanov. Javna služba pomeni zgolj dostop do omejenih javnih storitev ali dobrin (javnega dobra) pod enakimi pogoji (ki jih določi zakon). S tem je sprejeta tudi politična odločitev parlamenta, da je storitev lahko zgolj toliko, kolikor je denarja, zaposlenih in materialnih zmožnosti. Ključni krivec je tako državni zbor (in stranke) in ne ZZZS.
Javna služba pomeni, da socialni položaj državljanov ne sme omogočati hitrejšega dostopa do takšnih storitev ali dobrin. Tukaj je napačna in sprevržena logika zdravniškega ceha, da z omogočanjem enakih tržnih storitev povečujejo dostop do javnih storitev. Dejansko z omenjenim razmišljanjem kršijo tako pravico do javnega dobra do socialne države. V Avstriji ugotavljajo, da se je njihova dvojna praksa sprevrgla v sistemsko korupcijo (obisk plačljive specialistične ambulante omogoča prejšnji poseg iz obveznega zavarovanja). Tudi lanska primera smrti iz Salzburga kažeta na škodljivost dvojne prakse. Nekateri zdravniki in stranke še naprej trmasto propagirajo avstrijski zdravstveni sistem kot najbolj popoln zdravstveni sistem.
Dokler ta družba (zlasti politične stranke) in država ne bosta doumela koncepta javnega dobra, dotlej bomo imeli divjo privatizacijo na vseh področjih. Mogoče je čas, da postavimo jasna pravila in sistem, ki bo primarno zagotavljal obstoj in delovanje javne zdravstvene mreže. Del zadnje, še trajajoče zdravniške stavke posega tudi v to vprašanje. V delujoči demokraciji bi že sprožili ustrezni postopek ugotavljanja zakonitosti stavke. Ne gre za gonjo proti zdravnikom – treba je zgolj reči bobu bob.
Letošnje ključno volilno vprašanje bo – ali boste ohranili in branili obstoječo ustavno ureditev ter zagotovili izvedbo ustavnih pravic?
dr. Borut Stražišar, Jesenice
