Zato bi bilo dr. Fortuni glede na gornjo ugotovitev smiselno nekoliko odvrniti fokus. Žolč, ki ga po mnenju našega primarija ljudje zlivajo po zdravnikih, ni namenjen njihovemu strokovnemu delu, niti ne izvira iz nezaupanja pacientov. Žolč je namenjen »posvetnim rečem«.
V očeh mnogih so zdravniki »izgubili nedolžnost« ob dolgotrajni stavki konec devetdesetih let. Takrat smo v naše zdravnike prvič podvomili. Ali so vrednote Hipokratove prisege res njihovo glavno vodilo? Sum je rastel z vsako naslednjo stavko pod vodstvom dr. Kuštrina. Z vsakim takšnim uporom so zdravniki pridobili materialne ugodnosti, hkrati pa so izgubljali košček za koščkom ljudskega spoštovanja. Vsekakor imajo zdravniki danes več znanja kot v preteklosti, hkrati pa so postali predvsem kruhoborci. Kot pravi pregovor: »Ne moreš imeti hkrati polne sklede in cele pogače.«
Če se dr. Fortuna in mnogi drugi elitni slovenski zdravniki – za katerih izobrazbo slovenska družba odšteje blizu pol milijona evrov na posameznika – želijo izogniti žolču, naj se vrnejo k medicini. Upravljanje zdravstva naj prepustijo drugim, saj so za to potrebne drugačne, ne medicinske veščine. Naj sprejmejo svoje okolje in dejstvo, da naša družba nima BDP Nemčije, Luksemburga ali Švice. Prav tako naj se ne predstavljajo kot posebej kvalificirani za izjasnjevanje o evtanaziji, ker to preprosto niso. Za to področje smo med medicinskim osebjem imeli le enega »strokovnjaka«, dr. Radana, pa še zanj se je na koncu izkazalo, da je zgolj blefiral.
Primarij Fortuna pravi, da zdravniki ne želijo trpljenja pacientov. A trpljenje ni le nekaj, kar se meri z bolečino. Trpljenje je tudi izguba dostojanstva in obravnava pacienta kot številke. Pozivam torej zdravnike, da se vrnejo k medicini in ob prihodnjem covidu ne prepuščajo svoje klinične ocene o bolezni zgolj vprašljivemu testu. Predvsem pa naj svojih ekstra dohodkov ne razkazujejo tako očitno. Tu simbolno aludiram na tisti razvpiti primer mariborskega zdravnika, ki si je z dodatki med covidom že po nekaj mesecih lahko privoščil safari v Afriki. Mar bi šel nanj preko agencije v Avstriji – da ne bi bil toliko na očeh?
Če boste šli v ponujeno smer, dr. Fortuna, vam zagotavljam, da boste v desetih, morda dvajsetih letih spet uživali staro spoštovanje.
Rado Krušič, Žalec