Ironija je tudi v tem, da so bili predmet prve zasaditve v 19. stoletju, v nastajajočem mestnem parku, prav divji kostanji. Dvoredni drevored divjih kostanjev, ki poteka vzporedno z mariborskim akvarijem terarijem, je z nadomestnimi zasaditvami skozi zgodovino še danes pomemben del dendrološkega mozaika največjega mariborskega parka. Ta se ponaša z okoli 120 različnimi drevesnimi vrstami.
Mariborski Mestni park je s širšim območjem zavarovan kot spomenik oblikovane narave, ožje območje pa je oblikovana naravna vrednota lokalnega pomena. Območje mestnega parka je varovano tudi na podlagi kulturno varstvenih predpisov. Zato je za vsak poseg na tem območju treba pridobiti soglasja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Očitno se to v zapovedani obliki teh institucij na žalost pred sečnjo dreves ni zgodilo.
Mesto, ki se ponaša z nazivom Najboljše zelene prestolnice Evrope (European Best Green Capital), si takih netrajnostnih posegov nikakor ne bi smelo privoščiti. Ali se odločevalci sploh zavedajo, kaj pomeni trajnost? Trajnost lahko razumemo kot odgovorno ravnanje z naravnimi viri za zadovoljevanje potreb sedanjosti, brez ogrožanja sposobnosti prihodnjih generacij. Zapišimo to nekoliko drugače. Prihodnje generacije v naslednjih 50 letih žal ne bodo mogle doživeti drevesnih starcev na Trubarjevi ulici, ker se je odločevalcem na Mestni občini Maribor (zelo) mudilo z izvedbo. Zakaj?
Divji kostanj (Aesculus hippocastanum) lahko dočaka tudi do 250 let in zraste do 40 metrov visoko. Do danes ostaja ta drevesna vrsta priljubljeno parkovno in drevoredno drevo. S svojimi belimi ali roza cvetovi privablja poglede sprehajalcev in občudovalcev narave. Kostanjeva drevoreda v Tomšičevem in Kamniškem drevoredu ostajata še naprej prepoznavna krajinska elementa mesta Maribor.
Ob tem se spomnim izjave direktorja Arboretuma Volčji potok, gospoda Matjaža Mastnaka, ki jo je podal v okviru 155. obletnice Hortikulturnega društva Maribor. Takrat je dejal, da je vsako staro drevo treba spoštovati, ga po možnosti očuvati in z njim spoštljivo ravnati. Tako drevo se je že dokazalo, pri novih, mladih drevesih pa je zaradi klimatskih razmer in novih urbanih onesnaževalcev marsikaj negotovega. Mariborsko olepševalno društvo Maribor, ki je bilo ustanovljeno leta 1869 z namenom vzpostavitve javnih zelenih površin v mestu Maribor, danes deluje pod imenom Hortikulturno društvo Maribor. Večina mariborskih parkov, drevoredov in del današnjih mestnih gozdov so zelena dediščina, ki so jo naši predniki zapustili nam, naslednjim generacijam. Tako vodilo bi morali zasledovati vsi, ki na ravni lokalne skupnosti (občine) odločajo o zelenem razvoju našega mesta.
Če parafraziram Davida Douglasa, ki ga je navdušil pogled na gozd duglazij, ameriške smreke: »Opazovati stara drevesa je veličasten prizor, prevelik, da bi ga lahko doumel en sam človek.«
Borut Ambrožič, predsednik Hortikulturnega društva Maribor in licencirani vodnik v Regijskem parku Pohorje