Elita, ki ni del gmote, s tem nima težav, saj se z neposrednim glasovanjem ne ukvarja, kar se je zelo jasno pokazalo z najnižjo volilno udeležbo v gentrificiranih mestnih središčih. Svoje interese elita dosega z denarjem in vplivom, ki odpirata večino vrat, ne glede na to, kateri spekter neoliberalne politike je trenutno na oblasti.
A vrnimo se k užaljenosti in začnimo z afero Black Cube. Javno je dokazano, da se je SDS sestajala z izraelskimi obveščevalci, v javnost so prišli zmontirani posnetki lobistk in lobistov, ki naj bi dokazovali koruptivnost levih odločevalcev. Nerazumljivo je, da bi izkušen spletkar, kot je Janez Janša, tako lahkomiselno in odkrito organiziral zaroto. Težko je verjeti, da policija ne bi točno vedela, kdo je z zasebnim letalom iz Izraela pristal na Brniku, in skrajno zaskrbljujoče bi bilo, če Sova ne bi sledila izraelskim obveščevalcem, nekdanjim pripadnikom Mosada (eden med njimi je bil v EU celo že obsojen zaradi svojega delovanja) in nekdanjemu generalmajorju izraelske vojske, ki je sooblikoval taktike genocida v Gazi. Zato je precej nenavadna nespretnost nekdanje vlade, ki je razkritje delovanja Izraela prepustila civilno družbenim vplivnežem. Njihova razkritja o naključnem državljanu, ki je v neznancih na Trstenjakovi ulici prepoznal izraelske vohune, je skoraj tako abotna kot Janševo pojasnilo, da je z izraelskimi zločinci ob kavici kramljal o razmerah na Bližnjem vzhodu. Zdi se, da je resnica verjetno bolj zaskrbljujoča in da je afera Black Cube le nadvse aroganten način ustrahovanja ter demonstracija moči Izraela. Dejstvo, da privatno letalo ni zakrilo svoje identitete na vsem dostopni aplikaciji (čeprav bi jo lahko) in da so se agenti vsem na očeh odpeljali na sedež SDS, verjetno pa še kam drugam, kaže na to, da je šlo za javni nastop. Tudi nepomembni posnetki so zato najverjetneje le del pritiska, ki ni namenjen le vplivanju na volitve, ampak usmerjanju bodočega ravnanja Slovenije. Prva dejanja nove vlade kažejo na to, da je generalmajor Eiland v Slovenijo prihajal z zelo konkretnimi navodili.
Golobova vlada (če seveda ni imela bolečih razlogov) je torej zamudila priložnost, da bi takoj po objavah obtožujočih posnetkov javno objavila ugotovitve Sove in policije na zagovor, poklicala pristojno izraelsko veleposlanico in proti Izraelu končno uvedla sankcije.
Javnomnenjske ankete afere skoraj niso zaznale, kar kaže na to, da volilno telo le ni tako ne-umno, da bi ga takšni poskusi spodbudili k spremembi volilnih preferenc. Tako kot ga do tega tudi ne pripravijo celoletne plakatne akcije s citati, ki se le naročniku zdijo domiselni. Urejena država bi vsakovrstno oglaševanje na takšnih in drugačnih plakatnih mestih že zdavnaj morala prepoznati predvsem kot smetenje javnega prostora in ga radikalno omejiti ali povsem prepovedati.
Na neposredne odločitve dela volilnega telesa so nedvomno vplivale laži nekaterih strank, a gre pri tem predvsem za minimalno prerazporejanje glasov znotraj politično že opredeljenih skupin. Takšne prevare običajno pripeljejo do izginotja nekaterih strank na naslednjih volitvah, kar pa žal pogosto ne velja za posameznike, ki jih vodijo.
Ob nujni spremembi volilnega sistema bi v prihodnje veljalo razmisliti tudi o omejevanju predvolilnih raziskavah javnega mnenja, ki odločitve volilnega telesa dejansko pomembno usmerjajo in vse bolj vodijo v prevlado dveh velikih političnih strank. Evidentno je, da volilno telo sestavljajo tri skupine volivk in volivcev. Dve politično in vrednotno opredeljeni in nihajočo apolitično sredino, ki se odloča predvsem glede na zadovoljstvo s trenutnimi razmerami, v katerih živi in se ne počuti ogrožena zaradi kratenja človekovih pravic in svobode govora. Očitno ta sredina z razmerami, ki jih je ustvarila Golobova vlada, ni bila dovolj zadovoljna, da ne bi ponovno verjela obljubam druge ekipe. Pomislimo namreč na vse bolj nevzdržne razmere na stanovanjskem področju, še vedno nesprejemljivo dolge čakalne dobe v zdravstvu, očitno povečevanje socialnih razlik, bolečo sprijaznjenost z nemočjo pri preprečevanju vojnih zločinov in genocida in nenazadnje tudi odkrito sodelovanj s koruptivnimi posamezniki.
Zdi se, da bo nova ekipa zaradi goreče maščevalnosti in ravnanj, ki bodo razgalila njene osnovne cilje, zelo hitro odprla veliko konfliktov, ki ji bodo zmanjšali že sedaj majhno podporo in preprečili izpeljavo celotnega mandata. Naj bo trpka preizkušnja, ki je pred nami, priložnost, da se končno začnemo pogovarjati o korenitih družbenih spremembah, o družbi, ki je ne bodo usmerjali mali, veliki in velikanski »kšeftarji« – izposodimo si tudi tukaj lucidno misel dr. Alenke Zupančič, ki tako briljantno razgali stanje duha v družbi, prepojeni z desetletji favoriziranja neoliberalnih vrednot.
Arne Vehovar, Ljubljana