Ko so nesreče, imajo dežurne in reševalne službe druge naloge, reševati morajo življenja in ne pometati dvorišč, če se grdo izrazim. Verjamem, da se bomo tega navadili, ker nas bo narava in še kaj drugega prisililo v to.
Naravnih nesreč je vedno več. V Sloveniji smo kar ozaveščeni glede tega, toda po moji oceni je še vedno preveč mišljenja 'to se meni ne more zgoditi'. To ni res. Imamo ogromno informacij o tem, v kakšnem okolju živimo, kaj nas lahko doleti, in temu primerno se lahko pripravimo, da bo naše življenje bolj lahkotno v primeru težav. Če kdo ocenjuje, da potrebuje agregat, naj si ga nabavi. Če živi na poplavnem območju, zakaj ne bi imel doma vedno 10 ali 20 protipoplavnih vreč. Vedno se spomnim ljubljanskega župana Jankovića, ki je rekel, da če živiš na Barju, moraš pač imeti doma gumijaste škornje. Drug vidik pa je sama gradnja. Po Sloveniji se pojavljajo vedno močnejši vetrovi, ki prizadenejo ostrešja, ker ta konstrukcijsko niso pripravljena za take vetrove. V preteklosti, pred 50 leti, tako močnih vetrov, ki bi spremljali nevihte in nalive, še ni bilo. Drugo pa je potresno odporna gradnja. Veliko imamo stavb iz preteklosti, ki niso potresno odporne in tudi tega se bo treba enkrat lotiti.
Ali ljudje prelagajo preveč odgovornosti na državo? Država je zavezana, da pomaga – in tudi pomaga, ko se zgodi nesreča tako velikega obsega. Toda prve, ki pomagajo, so vedno občine. Zanašati se samo na državo, ne da bi kot posamezniki nekaj naredili, ni dobro.
Vir: Nedeljski dnevnik