To je tudi posledica tega, da smo že davno uvedli športni karton v osnovnih šolah, ta karton pa je bil tudi osnova za omenjeno selekcioniranje. Videti je, da imamo občutek, nos za prepoznavanje talentov, pri čemer pa je zelo težko poiskati neko otipljivo razlago, zakaj je tako. Na nekak način je čudež, kako včasih koga prepoznamo. In dejstvo je, da z njimi nato dobro delamo.
Tudi takšnih razmer na tako majhni površini ni praktično nikjer drugje. Glede tega imamo res optimalne pogoje. Ob tem se je v zadnjih desetletjih močno izboljšal položaj glede infrastrukture, kar zagotovo pomaga, še precej dlje pa imamo tudi precej dobre pogoje v šolah. Pri tem mislim predvsem na manjše kraje, saj ima skoraj vsaka šola telovadnico, zunanje igrišče … V drugih državah je tega nemara manj, razen seveda v večjih mestih. Zagotovo pa nekaj pripomore tudi to, da imamo veselje, zanos do športa prirojen.
Po drugi strani pa so se razmere za mlade v primerjavi s časom, ko so odraščali v tem trenutku najbolj izstopajoči vrhunski slovenski športni zvezdniki, precej spremenile. Tako denimo opažamo, da je športne vzgoje manj oziroma premalo, zvodenela so tudi številna šolska športna tekmovanja, najhuje pa je, da je vedno manj društev, ki so vedno bila osnova. Danes brezplačnih športnih društev sploh ni več, otrok se niti v osnovni šoli s športom brezplačno sploh ne more več ukvarjati. In prav izostanek tega prostovoljnega dela me najbolj skrbi. x Nedeljski dnevnik
