Po mojem mnenju je ostalo preveč neodgovorjenih vprašanj o izvoru covida-19, financiranju raziskav, vlogi ameriških institucij, farmacevtske industrije in političnih odločevalcev. Javnost ima pravico izvedeti, kako so nastajale ključne odločitve in ali so bile vse informacije predstavljene odkrito in pošteno.
Posebej me moti, da so bili številni ukrepi predstavljeni kot edina mogoča rešitev, medtem ko je bilo kritično razpravo pogosto mogoče zaslediti le ob velikih pritiskih. Menim, da si znanost zasluži odprto razpravo, ne utišanja drugače mislečih.
Kot državljanka se sprašujem, ali je bilo etično izvajati množične kampanje cepljenja tudi pri skupinah, kot so nosečnice, otroci in zelo stari ljudje, ne da bi javnost imela popoln vpogled v vse razpoložljive podatke o koristih in tveganjih. O teh vprašanjih bi morala potekati odprta, strokovna in neodvisna razprava.
Ne morem prezreti niti dejstva, da so farmacevtska podjetja v času pandemije ustvarila izjemne dobičke. To samo po sebi še ne pomeni nepravilnosti, vendar po mojem mnenju upravičeno odpira vprašanja o morebitnih konfliktih interesov, preglednosti odločanja in vplivu zasebnega kapitala na javno zdravje.
Če želimo obnoviti zaupanje ljudi v zdravstvene ustanove, politiko in znanost, mora biti razjasnjeno prav vsako odprto vprašanje. Nihče – ne politik, ne uradnik, ne znanstvenik in ne direktor farmacevtskega podjetja – ne bi smel biti izvzet iz odgovornosti ali javnega nadzora.
Resnica se ne sme bati vprašanj. Le popolna preglednost, neodvisna preiskava in odgovornost lahko vrnejo zaupanje državljanov ter zagotovijo, da se ob prihodnjih zdravstvenih krizah odločitve sprejemajo odprto, strokovno in v korist ljudi.
Alenka Orel, društvo Zlata Slovenija, Ljubljana