Prvo stališče je takšno, kot da bi bila Slovenija edina država na svetu – da vse drugo ni prav nič važno, da je le pri nas OK. Takšno razmišljanje je značilno za otroka, preden se začne socializirati. Skozi socializacijo otrok spoznava, da so na svetu še drugi, ki jih velja upoštevati. Drugo stališče je bolj podobno pobalinskemu: biti moramo tako in toliko oboroženi, da se nas bodo drugi bali.
Posvetil se bom zgolj prvemu. Kaže se recimo pri My Voice, My Choice. Komentarji desnice: v Sloveniji imamo to področje urejeno in tako naj ostane. V nadaljevanju pa neizgovorjeno: kaj za vraga nas briga, kako je to urejeno v drugih državah. Naj se tamkajšnje ženske same pobrigajo, kako je pri njih s splavom (ker se morajo, v pomanjkanju denarja, zateči k mazačem in tvegati svoje zdravje ali celo življenje). Kdo smo mi, da bomo posegali v te civilizacijske pridobitve po vsem svetu? To je vendar enako stališču, kot ga ima Trump, ki se čuti poklicanega za urejanje ali prinašanje svojega razumevanja demokracije v množico držav v svetu. Moja meja je le moja morala! V podtekstu: požvižgam se na mednarodno pravo, posledično na osnovne civilizacijske pravice ljudi. Razlika je torej le ta, da je Amerika velika in močna, Slovenija pa je palček, zato naj si ne domišljamo, da bi lahko kaj spreminjali, dajali pobude, vzglede … Ne, mi moramo biti tiho, se prilizovati Ameriki (ali drugim velikim), da bodo oni urejali (kakor jim paše, mi pa naj bomo veseli, da nas pustijo pri miru, vsaj relativno, če ne, pa naj se čim bolj prilagodimo). Ker Trump zna urejati: uredil je v Venezueli, ureja v Iranu, urejal je v Gazi; le Putin mu je dal po buči.
Zanimivo stališče je tudi, da počakajmo, da bo uradno razglašen genocid v Gazi. Katero pa je tisto svetovno telo, ki bo to veljavno odločilo? Seveda, ZDA naj odločijo (ker sodišča, tudi mednarodno, mečkajo že ne vem koliko let). ZDA torej, ki delajo genocid (skupaj z Izraelom). Njih počakajmo. A oni bodo pa pljuvali v lastno skledo in proglasili svoja dejanja za genocidna? Desničarji, saj niste pri zdravi!
Takšno stališče je tudi pri vprašanju migrantov. Kot da to niso ljudje (da so untermensch), ki naj kar umirajo v vojnih razmerah pri njih doma. Sami so si krivi, če pri njih ni miru kot pri nas. Celo ekonomska migracija je delno opravičljiva: ali si desničarji sami ne prizadevajo za boljši standard, za boljše pogoje življenja? A oni to smejo, drugi pa ne? Zato bomo neprodušno zaprli meje (kot Orban).
Na osnovi takšnih stališč potekajo trenutno volilna soočenja. Recimo pri reševanju ljudi z vojnih žarišč. Mi smo del Evrope, čakati moramo na to, kako bo Evropa postopala … Ta Evropa je doslej spravila domov peščico ljudi, mi pa vendarle skoraj deset letal! Naša zunanja politika ni nič vredna, ker ljudi ni dovolj zgodaj opozorila, da se bo zaradi Irana tam kaj skuhalo. Halo: če bi opozorila ljudi, bi desničarji spet imeli polna usta očitkov, da Golob hoče ukazovati, kam lahko ljudje grejo na počitnice. In še: druge, bolj »pametne« države so očitno še manj opozarjale ljudi, kaj bo lahko na Bližnjem vzhodu. Ker jih je več kot desetkrat več še tam. In še tretje: tam so vojne razmere, spreminjajo se iz trenutka v trenutek. Kako pa naj vlada planira letalske prevoze? A mislite, da ima Golob kristalno kroglo? Ali da jo ima svet za varnost (ali kako se že imenuje)? Ali mogoče parlament? Prav bedni so z izražanjem takih in podobnih komentarjev, ki izhajajo prav iz že opisanega dejstva: nezrelosti, kaj vse bi morali.
Uroš Blatnik, univ. dipl. psih., Ljubljana