Nisem prepričan, da si vsak zasluži dostojen pokop, kot meni tudi Tine Hribar, ko omenja svetost življenja, če ga prav razumem. Mislim, da si ljudje, ki so krivi za milijone žrtev, na primer Hitler in Stalin, le-tega ne zaslužita, ali pa predstavniki različnih Cerkva, na primer kristjani, ki so mučili in pobili na milijone svojih heretikov. Med te sicer ne prištevam kolaborantov, ki so sodelovali z okupatorjem, morda le niso bili takšni krvniki kot prej našteti, ali pač (?), bili so indoktrinirani in so se napačno odločili. To se dogaja že skozi vso zgodovino človeštva pri odločanju za vero ali politiko.
Sem za to, da dobijo svoje obeležje na Žalah ali kjerkoli po Sloveniji tudi kolaboranti, s tem da se ob tem obvezno pripiše, da so tam pokopani sodelavci okupatorja med 2. svetovno vojno, tako bodo vsi mimoidoči poučeni, za koga gre. In tako naj ostane za vedno, za zgodovino.
Sem za to, da ohranjamo vse spomenike in obeležja, saj so to del naše zgodovine, k tem pa naj objektivni zgodovinarji, ne režimski tipa Možina, napišejo, kaj in koga spomenik ali obeležje predstavlja.
Komunističnega nasilja, ki ga nekateri tako radi omenjajo, nisem doživljal, čeravno sem živel v tistem času. Priznam, da so se dogajale napake, ki jih obžalujem in nikakor ne opravičujem, nasprotniki pa se trudijo, da te napake prikazujejo, kot da je bilo vse napačno. V prispodobi bi dejal, da se zavzemajo za drevo, ne vidijo pa gozda.
Milan Januška, Slovenj Gradec