Iz samega članka izhaja pomembno opozorilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Raziskovalka Sonja Jeram poudarja, da sta predstavljeni epidemiološki raziskavi temeljili predvsem na starejših in bistveno manj zmogljivih vetrnih elektrarnah ter da bodo šele prihodnje raziskave pokazale vplive nove generacije turbin z močjo sedem, deset ali več megavatov. Opozarja tudi na odprta vprašanja nizkofrekvenčnega zvoka in infrazvoka ter na pomen oddaljenosti od bivališč. To pomeni, da stroka sama priznava, da vseh odgovorov še nima. Če so potrebne dodatne raziskave o vplivih najnovejše generacije industrijskih vetrnih elektrarn, potem je težko hkrati trditi, da je vprašanje njihovih vplivov na zdravje že dokončno rešeno.
Pomembno je tudi dejstvo, da raziskave večinoma niso zajemale prebivalcev, ki bi živeli le nekaj sto metrov od industrijskih vetrnih elektrarn. Zato njihovih rezultatov ni mogoče neposredno prenesti na razmere, kakršne se načrtujejo tudi v Sloveniji, kjer so predvidene bistveno večje naprave in ponekod tudi manjši odmiki od naselij.
Takšen pristop je skladen tudi s previdnostnim načelom, ki je eno temeljnih načel prava Evropske unije in je določeno v 191. členu pogodbe o delovanju Evropske unije. To načelo določa, da kadar obstaja znanstvena negotovost glede možnih vplivov na zdravje ljudi ali okolje, odsotnost popolne znanstvene gotovosti ne sme biti razlog za odlašanje z ustreznimi zaščitnimi ukrepi. Previdnostno načelo zato ni izraz nasprotovanja razvoju ali obnovljivim virom energije, temveč uveljavljen pravni standard odgovornega odločanja.
Na potrebo po previdnosti opozarjajo tudi novejša evropska strokovna spoznanja. Nemški Zvezni urad za varstvo narave (Bundesamt für Naturschutz – BfN) je letos objavil strokovno priporočilo, v katerem ugotavlja, da nove generacije večjih vetrnih elektrarn zaradi večjih rotorjev in nižjega območja vrtenja predstavljajo povečano tveganje za nekatere vrste netopirjev ter da obstoječi postopki načrtovanja teh sprememb še ne upoštevajo dovolj. Kot najučinkovitejši varstveni ukrep še naprej priporoča prilagojeno zaustavljanje turbin v času največje aktivnosti netopirjev.
Tudi evropska praksa kaže, da vprašanje vplivov hrupa še ni zaključeno. V nemški zvezni deželi Saški poteka odstranitev velike vetrne elektrarne v Oberwieri po dolgotrajnih sporih zaradi hrupa, kar potrjuje, da je treba morebitne vplive na kakovost bivanja obravnavati resno in vsak primer presojati individualno.
V Sloveniji se danes načrtujejo industrijske vetrne elektrarne nove generacije, visoke tudi več kot 250 metrov in z močjo od sedem ali več megavatov. Zato menimo, da si javnost zasluži celovito in uravnoteženo razpravo, ki bo poleg rezultatov dosedanjih raziskav enakovredno upoštevala tudi njihove omejitve, nova strokovna spoznanja in previdnostno načelo.
Diego Loredan, koordinator Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn