Vprašanje je, če bodo njihovi slovenski sovrstniki – in, kar se tiče zunanje politike in kulturnih vrednot, povečini tudi somišljeniki – potegnili vzporednice in svoje navdušenje nad Vučićevim padcem prevedli v politično akcijo tam, kjer njihov glas dejansko šteje. V preteklosti smo že večkrat videli, da je ljubljanska progresivna scena pogosto preveč zaposlena z globalnimi boji, da bi se angažirala na svojem pragu.
Volitve v Srbiji je tokrat spremljala vsa Evropa – zanimanje zanje je bilo kar veliko tudi med politično izobraženimi Američani. Do njih bržkone niso bili brezbrižni niti Rusi. V državah nekdanje Jugoslavije je bila empatija s Študentsko listo – do včeraj opozicijskim gibanjem, danes že bodočo oblastjo – izjemna. Že zelo dolgo, morda od bagrske revolucije v Srbiji jeseni 2000, ni bilo tako množičnega poosebljenja s katerokoli politično opcijo v kateri drugi nekdanji jugoslovanski republiki.
Vučićev poraz je zato sprožil popotresne sunke »od Vardarja do Triglava«. A tu, na sončni strani Alp se je navdušenje simpatizerjev zmagovitega študentskega gibanja kanaliziralo v »meme« in slogane, ki so se povečini obregnili ob Vučićevega zapoznelega in hladnejšega prijatelja. Med spletnimi zapisi in slogani, ki so na valu srbskih volitev Janezu Janši sporočali, da je »naslednji na vrsti«, smo pogrešali enako vnemo proti politiku, ki je poraženemu srbskemu predsedniku lojalno stal ob strani skoraj od začetka do konca – Zoranu Jankoviću. Kar je še bolj nenavadno, saj se na bližajočo volilno preizkušnjo pripravlja Janković, ne Janša.
Vir: n1info.si