Ukinitev vinjet na obalni štiripasovnici in načrtovanje nove hitre ceste Koper–Dragonja v praksi koristita predvsem obalni mobilnosti in tranzitnemu prometu proti Hrvaški, medtem ko deli Slovenije, kot je Bela krajina, že desetletja čakajo na osnovno avtocestno povezavo z Ljubljano.
Na mestu je povsem legitimno vprašanje: kje so načrti in časovnice za jugovzhodno Slovenijo? Ni sprejemljivo, da postaja infrastruktura privilegij posameznih regij namesto osnovna razvojna pravica države kot celote. Neenakomeren razvoj ustvarja regije prve in druge kategorije – to pa ni državotvorna politika.
Po mnenju številnih državljanov je obenem škandalozno in skrajno neprimerno, da se kot prioritetno obravnava ravno tista regija, iz katere prihaja predsednik vlade Robert Golob. Najvišji državni funkciji ne bi smeli biti izhodišče za regijski klientelizem, temveč za enakovreden razvoj celotne države.
Iz hrvaških medijev je poleg tega razbrati precej navdušenja nad načrtovanjem hitre ceste proti Dragonji, saj naj bi ta olajšala tranzit turistov proti hrvaški Istri. Medtem ko se s slovenskim denarjem ustvarja boljša prometna pot za tuje turistične tokove, drugim delom naše države infrastruktura propada ali zaostaja desetletja. To upravičeno odpira vprašanje razvojnih prioritet in komu te dejansko služijo.
V času, ko se približujejo volitve in bo treba polagati račune, imajo prebivalci pravico vedeti, kaj je vlada storila za njihov del države – ne pa zgolj za tranzit turistov skozi Primorsko.
Jože Šterc, Metlika