Danes je vsak peti Evropejec izpostavljen tveganju revščine in socialne izključenosti. Ta številka je nesprejemljivo visoka in se lahko še poveča zaradi geopolitičnih pretresov ali korenitih, nezadostno upravljanih prehodov na trgu dela. Če Evropa ne bo odločno ukrepala za preprečevanje revščine in boj proti njej, bi se lahko socialna krhkost spremenila v popolno socialno krizo z resnimi posledicami za vse druge evropske prednostne naloge, od konkurenčnosti do pripravljenosti in demokratične odpornosti. Unija, ki ne zaščiti svojih ljudi, ne more pričakovati, da bo uživala njihovo zaupanje. Boj proti revščini je skupna odgovornost in zahteva prizadevanja na vseh ravneh, tudi na ravni EU, kjer ima Unija močno podporno in usklajevalno vlogo.
Ali si torej v trenutnih razmerah lahko privoščimo odločen boj proti revščini? Odgovor je jasen: nimamo druge izbire.
Zato je Evropska komisija 6. maja predstavila svojo prvo strategijo za boj proti revščini, ki temelji na treh stebrih ukrepanja: preprečevanje stanovanjske izključenosti, opolnomočenje ljudi, da bodo lahko ubežali revščini, s kakovostnimi delovnimi mesti ter rešitev otrok in mladih iz primeža medgeneracijske revščine.
Prvič, preprečevanje stanovanjske izključenosti. Brez strehe nad glavo si ne moremo ustvariti življenja. Študenti, starši samohranilci, delavci z nizkimi dohodki – preveč ljudi le en pretres loči od izgube doma. Komisija priporoča konkretne ukrepe, kot so sistemi zgodnjega opozarjanja, usmerjeno svetovanje in prilagojena podpora, vključno s svetovanjem glede dolgov, podporo za zaostala plačila najemnin, mediacijo med najemniki in najemodajalci, nujno finančno pomočjo in usmerjenim ozaveščanjem ljudi, ki zapuščajo institucije. Vladam bomo tudi pomagali razširiti programe cenovno dostopnih in socialnih stanovanj z boljšo uporabo sredstev EU, spodbujanjem javnih in zasebnih naložb, podpiranjem prenove in uporabe praznih stanovanj ter spodbujanjem modelov, kot so socialna in zadružna stanovanja. Cilj je preprost: manj ogroženih ljudi, manj brezdomcev in delujoč stanovanjski sistem.
Drugič, delovna mesta. Kakovostna delovna mesta s poštenimi plačami in dobrimi delovnimi pogoji lahko ljudi opolnomočijo, da se resnično postavijo na svoje noge. Danes je vsak dvanajsti delavec kljub zaposlitvi izpostavljen tveganju revščine. Zaskrbljujoča pa je še ena visoka številka: več kot petdeset milijonov delovno sposobnih ljudi ostaja na obrobju in izpostavljenih večjemu tveganju socialne izključenosti – večinoma gre za ženske, mlade, Rome in migrante. To je velika izguba na več ravneh: za ljudi, ki nimajo možnosti, da bi si ustvarili dostojno prihodnost, za evropska podjetja, ki težko najdejo talente, ki jih potrebujejo, in za mlajšo generacijo, katere življenjske možnosti so odvisne od tega, ali imajo zaposlitev njihovi starši. Komisija bo zato ob posvetovanju s socialnimi partnerji pripravila novo zakonodajo, s katero bo zagotovila, da bo v vsaki državi članici na voljo ustrezna podpora za dostop do trga dela, prilagojena potrebam vsakega posameznika, tako da bodo imeli tisti, ki lahko delajo, resnično priložnost za to.
Tretjič, zaščita otrok in mladih. Kako naj Unija z močnim socialnim modelom in BDP v višini 18 bilijonov evrov gleda stran ob dejstvu, da 19 milijonom otrok grozi revščina in da se to število še povečuje, namesto da bi se zmanjševalo? Revščina otroke prikrajša ne le za hrano, izobraževanje, zdravstveno oskrbo ali varnost, temveč, kar je najpomembneje, za upanje. Prepogosto jih usmerja na pot do vseživljenjske izključenosti.
Evropsko jamstvo za otroke je že izboljšalo dostop do osnovnih storitev. Vendar moramo poskrbeti, da bo prineslo resnične spremembe v življenje vsakega ranljivega otroka. Ena od rešitev, ki jo predlagamo, je kartica evropskega jamstva za otroke: preprosto digitalno orodje, ki pomoči potrebnim otrokom pomaga pri dostopu do podpore, do katere so upravičeni, hkrati pa zagotavlja, da je ta podpora bolje usklajena ter bolj učinkovita in prepoznavna. Hkrati moramo ranljivim otrokom stati ob strani, ko vstopajo v odraslost. Državam članicam bomo pomagali pri povezovanju shem podpore od otroštva do mladosti, s poudarkom na spretnostih, usposabljanju in delu.
Za vse to so potrebne naložbe. Obseg tega, kar je mogoče doseči, je jasen: investicija dodatnega 0,25 % BDP EU bi lahko 18,5 milijona ljudem pomagala, da ubežijo revščini. Vsi moramo prispevati svoj delež.
Komisija bo pozneje letos ustanovila koalicijo za boj proti revščini, ki bo podjetja in človekoljubne organizacije povezala na podlagi konkretnih zavez za zmanjšanje revščine. V prihodnjih mesecih bomo sodelovali tudi z mednarodnimi finančnimi institucijami, kot je Evropska investicijska banka, da bi uvedli nova namenska finančna orodja. Nič od tega ne bo mogoče brez tesnega sodelovanja lokalnih organov in organizacij civilne družbe, ki najbolje poznajo razmere na terenu. Za Evropo so bili vedno značilni ne le gospodarska moč, temveč tudi njen socialni model in solidarnost. Te vrednote in zaveze bodo kratkoročno in srednjeročno na preizkušnji. Od našega odziva bodo odvisna naša gospodarstva in zaupanje naših državljanov v samo Evropo.
Močnejša Evropa ni tista, v kateri so nekateri uspešni, medtem ko drugi zaostajajo, temveč tista, v kateri stojimo skupaj. x
Roxana Mînzatu je izvršna podpredsednica Evropske komisije za socialne pravice, spretnosti, kakovostna delovna mesta in pripravljenost.