Ob tem bi želel še enkrat poudariti in podati mnenje, da smo se iz razlogov, ki sva jih tudi v javnih izjavah nanizala z predsednikom ZVVS, general-majorjem Ladislavom Lipičem, pravilno odločili in odšli na proslavo v Koper, saj je to naša proslava in je ne bomo nikomur prepustili. Po zaključku proslave se nas večina ni udeležila druženja in pogostitve za udeležence proslave ter ogleda razstavljenih tehničnih in drugih sredstev ter plovil partnerskih držav v Natu (ameriške, italijanske, hrvaške in slovenske vojske).
Na proslavi v Kopru me je zelo motilo izjemno poudarjanje vloge politike pri nastajanju samostojne Slovenije in premalo o vlogi milice, organov za notranje zadeve in teritorialne obrambe pri vzpostavljanju samostojne in suverene države. Politika je dobila legitimnost za svoje delovanje s plebiscitom, zakonitost oziroma normativni okvir pa je vzpostavila z ustavnimi amandmaji in Temeljno ustavno listino ter razglasitvijo državnosti 25. junija 1991. Za vzpostavitev samostojne in suverene države je to premalo.
Država mora biti tudi »učinkovita« oziroma sposobna začeti izvrševati oblast na svojem ozemlju, to pa je začela izvrševati milica, ko je v noči s 25. na 26. junij 1991 zavarovala vse mejne prehode z Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško, ob tem pa zastave in obvestilne table SFRJ na vseh mejnih prehodih nadomestila z zastavo in obvestilno tablo Republika Slovenija, na mejnih kamnih pa prekrila oznako SFRJ z oznako Republika Slovenija. To so enote jugoslovanske armade poskušale preprečiti, hkrati pa omogočiti zveznim miličnikom in carinikom izvajanje mejne in carinske kontrole po zakonodaji SFRJ. Pri oviranju prodiranja oklepno-motoriziranih enot jugoslovanske armade proti mejnim enotam je na številnih barikadnih mestih prišlo do oboroženih spopadov, saj je s tem milica z drugimi službami organov za notranje zadeve in skupaj s teritorialno obrambo začela izvrševati dejansko oblast.
Slovenski primer tako kaže, da so v procesu nastajanja nove državne oblasti legitimnost, zakonitost in učinkovitost potekale kot zaporedne in medsebojno dopolnjujoče se stopnje konstituiranja nove državnosti. V tem okviru dobi vloga milice svoj natančen pomen: ni šlo zgolj za vprašanje javne varnosti, temveč za vprašanje, ali politično–pravna odločitev republiških organov sploh lahko postane dejanska oblast brez izvršilnega aparata (milice, ONZ, TO), ki jo je sposoben uveljaviti na terenu.
Formalno pooblastilo (legitimnost in zakonitost) brez zmožnosti njegove dejanske izvršitve ostaja normativna deklaracija; milica je bila tisti člen, ki je normo pretvarjal v izvršeno oblast – kar je tretja, učinkovitostna dimenzija državnosti, brez katere niti najbolj legitimna in zakonska odločitev politike ne bi imela praktičnega učinka. Konkretna izvršilna moč, ki je omogočala uresničitev legitimnosti v zakonitost, je izhajala iz zakona o notranjih zadevah iz leta 1980, ki je v 13. členu določal: »Organi za notranje zadeve se v mejah svoje pristojnosti pripravljajo na delovanje v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in v vojni v skladu s posebnimi predpisi.« Milica, organi za notranje zadeve in teritorialna obramba torej niso bili zgolj spremljevalni akterji osamosvojitve, temveč institucionalni mehanizem, prek katerega so se politične in pravne odločitve republiških organov pretvarjale v dejansko izvrševanje oblasti, v tretji izvršilni element državnosti.
Tako smo 25. 10. 2026 praznovali osamosvojitev, ki smo jo začeli uresničevati z zavarovanjem nove državne meje in odporom proti zvezni milici in jugoslovanski armadi, ki smo jo premagali 7. julija 1991 in ko smo to samostojnost in dejansko oblast izvrševali do odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade ter zagotovili dejansko suverenost Republike Slovenije. To bo morala enkrat politika, leva in desna, spoznati in priznati.
To so ključna dejstva, ki zavračajo potvarjanje zgodovine in potrjujejo eno od najpomembnejših dejstev izpred 35 let, da so bili organi za notranje zadeve z milico in teritorialna obramba zelo dobro pripravljeni za prevzem in izvajanje dejanske oblasti v Republiki Sloveniji. Zato je Dan suverenosti predvsem praznik »vojnih veteranov 91«.
dr. Tomaž Čas, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever