Po izteku mandata Boruta Pahorja smo bili državljani povabljeni na volitve za predsednika oziroma predsednico države. Volitve so ponudile izbiro med desno usmerjenim Anžetom Logarjem in levo usmerjeno Natašo Pirc Musar (po kriteriju g. Krivica). Po njeni izvolitvi so številni pričakovali pošteno in usklajeno delo predsednice v skladu z ustavo ter ideološko skladnost na relaciji premier – predsednica, potrjeno na demokratičnih volitvah.
Z zaposlitvijo Tatjane Bobnar kot svetovalke v kabinetu predsednice republike so se ta pričakovanja porušila. Kot ministrico so Bobnarjevo predstavniki ideološke desnice v parlamentu interpelirali in ji očitali nesposobnost, premier Robert Golob pa jo je s podporo poslancev obranil ter ji izrazil zaupanje. Teden dni po zavrnjeni interpelaciji je ministrica odstopila. Takšen, izrazito dramatiziran odstop je še mogoče razumeti. Kasnejši javni nastopi in očitki, tudi v zvezi z ruskimi tajkuni, pa so pokazali, da ne gre več zgolj za osebno razočaranje.
Ideološki preobrat sam po sebi ne bi bil problematičen, če bi se Bobnarjeva zaposlila v zasebnem sektorju. Z njeno zaposlitvijo v kabinetu predsednice pa je vpliv določene ideološke usmeritve postal institucionalno relevanten. Izjava predsednice, da Bobnarjevi zaupa in ji verjame, dodatno pojasnjuje spremembo odnosov v politiki.
Predsednica republike ni opozicijska voditeljica, temveč varuhinja institucionalnega ravnotežja. Ko se ta distanca izgubi, se izgubi tudi zaupanje v povezovalno vlogo najvišje državne funkcije.
Volitve marca 2026 bodo brez dvoma svobodne in demokratične, a zaradi navedenega nad ideološko poštenostjo političnega prostora visi senca dvoma.
Božidar F. Uršič, Ajdovščina