Na podlagi v razpisnih dokumentacijah ustrezno označenih posameznih pozicij (z natančno količinsko navedenimi, opisanimi in predpisanimi načini izvedb, obdelav ter odstranitev) gradbenih odpadkov mora izvajalec gradbenih del ponuditi investitorju zavezujoče izvedbene cene. Ker so odstranitve gradbenih odpadkov praviloma bistveni ter zelo dragi sestavni deli celotnih gradbenih stroškov, skušajo ponudniki te stroške na vse mogoče (včasih tudi nedopustne) načine minimirati in tako ponuditi investitorju najnižjo (»zmagovalno«) ponudbo.
V kolikor je izvajalec predhodno zavestno špekuliral (in se mu ta špekulacija ni izšla) ali pa so bili kasnejši (s strani investitorja nepriznani) dejanski stroški obdelave ter odstranitve teh pozicij znatno višji, izvajalec (v upanju, da bo gradbeni nadzor to »spregledal«) torej pogosto skuša nedopustno »poenostaviti« ali deloma odstopiti od predpisanih storitev in opisanih izvajanj.
Pri gradnji novega ljubljanskega zapora v Dobrunjah v Ljubljani se je iz »neznanih« razlogov šele sedaj prvič razkrila »javna tajna« ter tako deloma zaznala obsežnost problematike nelegalnega, nedopustnega, nepravilnega in škodljivega odlaganja gradbenih odpadkov. Zatorej je po navedbah Dnevnika (23. 6. 2026) pristojno okoljsko ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) pričelo, v fazi tehničnih pregledov pred izdajo gradbeni dovoljenj, tudi pri drugih gradbenih projektih zaostrovati svoj pristop s pomočjo tihih zavrnitev oziroma neizdajanja soglasij, v postopkih izdajanj uporabnih dovoljenj.
MNVP je namreč končno le pričelo natančneje preverjati in pozivati investitorje ter izvajalce k dopolnitvam (nekompletnih) dokumentacij in od njih tudi terjati predpisana dokazila ter izčrpnejša pojasnila njihovega ravnanja z nastalimi gradbenimi odpadki. Zahtevali pa so tudi predpisana natančna dokazila o tem, kako so upoštevali tudi ostale pogoje za gradnjo, ki so izhajali iz presoje vplivov na okolje. V skladu z izdanimi gradbenimi dovoljenji bi se namreč morali gradbeni odpadki oddajati ustreznim (očitno »predragim«) predelovalcem ali zbiralcem gradbenih odpadkov.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki je med tehničnimi pregledi ravno tako pogosto ugotavljalo nepravilno predelavo oziroma odstranitev gradbenih odpadkov, pa je nasprotno (navkljub potrjenim zavestnim špekulativnim kršitvam gradbenih predpisov in zahtev) nerazumljivo »priskočilo na pomoč investitorjem ter izvajalcem«, saj naj bi po mnenju MOPE te kršitve ne bi bile zakonski razlog za zadržanje uporabnega dovoljenja za medtem predhodno že izvedene objekte.
Pravnik Teršek je ta, po njegovem mišljenju »neposreden napad MNVP na temeljne ustavne postulate« na portalu Tax-Fin-Lex med drugim utemeljil takole: »Podaljševanje administrativnih postopkov brez stvarne materialnopravne podlage ni le stvar pravno strokovne zmote, temveč gre za zavestno zlorabo oblasti, ki terja odločen pravni odziv in pravne sankcije. Tehnokratska blokada soglasja zaradi ravnanj med gradnjo, ki ne vplivajo na končne lastnosti objekta, pomeni prikrito, tudi retroaktivno pogojevanje že pridobljenih pravic iz gradbenega dovoljenja, ki ni stvarno in materialnopravno utemeljeno, kar negira pravno varnost kot steber ustavne ureditve. Predmet uporabnega dovoljenja je vprašanje, ali bo zgrajeni objekt s svojim obratovanjem ogrožal okolje. Vprašanje, kako natančno so se logistično premikali gradbeni odpadki in izkopni materiali v fazi same gradnje, pa je stvar zgodovine gradbišča, ne pa lastnost zgrajene stavbe.«
Kot gradbenik želim g. Terška opozoriti, da kakor on zmotno navaja, problem gradbenih odpadkov in izkopnih materialov ni zgolj v njihovem logističnim premikanju, temveč tudi v njihovemu povzročenem nadaljnjem škodljivem vplivu na okolje ter nedopustnem zdravstvenem ogrožanju prebivalstva, ki ga so oziroma ga še lahko povzročajo nepravilno ter nezadostno obdelani in odstranjeni gradbeni odpadki že zgrajenih objektov.
MNVP je (v nasprotju z MOPE) torej končno le pravilno pričelo investitorje ter izvajalce pozivati ter od njih prisilno zahtevati potrebne dopolnitve nekompletnih predpisanih tehničnih dokumentacij objektov in od njih terjati tudi predpisana dokazila ter pojasnila, kako so izvajalci ravnali in za okolje ter zdravje prebivalstva pravilno in neškodljivo dokončno odstranili nastale gradbene odpadke.
Za pravilno izvedbo tehničnega pregleda ter prevzema gradbenega objekta je torej obvezna tudi vsa kompletna zakonsko predpisana tehnična dokumentacija. Uspešno predhodno izvedeni tehnični pregled in prevzem gradbenega objekta pa mora biti nedvomno predpogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana