Ne bodimo nestrpni. Zdaj imajo šele možnost razvoja, dobili so nekaj sredstev, da lahko koga plačajo, brez zaposlenih v stranki pač ne gre. Težava Resnice je, da ima predsednik DZ in hkrati stranke najbrž za stranko manj časa, saj so komaj pričeli s strankarskim delom v širino in bi ga bolj potrebovali. Prav bi bilo, da jih spodbujamo, saj prinašajo svežino, predsednik DZ pa bolj urejeno poslovanje DZ. Za zameriti pa je nestrpnima, ki sta odšla iz stranke, ko sta vendar dobila odlično plačano poslansko mesto skozi stranko.
Prof. France Bučar je že pred leti okaral ta sistem s strankokracijo. Tako so po osamosvojitvi postopoma začele rasti liste namesto strank, kot da strankarstvo ni priljubljeno. Ne vem, zakaj bi spregledali stalno propadanje Socialnih demokratov, celo v levi Ljubljani, ki nimajo več kaj povedati, pa razsutje Cerarjeve stranke, ki je imela v DZ odlično večino. Kar nekaj strank, ki so imele odločevalce, se je ukinilo. Na primer stranka Alenke Bratušek, pa Šarčeva in Igorja Šoltesa, pa se nihče nič ne sekira. Kaj bo z Gibanjem Svoboda, ki je bila v svoji koaliciji štiri leta tako zanič, da je pripravila teren za SDS? Prav tako lahko SDS zapravi svojo priložnost, če ne bo že zdaj začela delovati za naslednji mandat. Zaenkrat nič ne kaže, da ima to v mislih. Ne smemo pa pozabiti na velik vpliv glavnih medijev, tiskanih in TV, za katere pa lahko rečemo, da so kdaj navijaški za ene ali druge, imajo pa velik vpliv na volivce.
mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana