Izpostavil bi ključno pomanjkljivost umetne inteligence – njeno nezmožnost celostne obravnave človeka. Po mojih izkušnjah največja nevarnost ni v tem, da umetna inteligenca naredi napako. Tudi zdravniki smo zmotljivi. Večja težava je, da ljudje odgovoru pripišejo več gotovosti, kot si je zasluži. Bolniki mi pogosto sami rečejo: 'Saj vem, da me chatGPT v resnici ne pozna.' Mislim, da je to zelo pomembno spoznanje. Ne vidi človeka, kako vstopi v ambulanto. Ne vidi, ali težko diha, ali ga boli, ali ga je strah. Ne more ga pregledati. Ne pozna njegove zgodovine, njegove družine, njegovih prejšnjih bolezni. Vse to je del diagnoze. Po drugi strani pa vidim veliko področij, kjer je lahko umetna inteligenca zelo koristna. Lahko pomaga razložiti medicinske izraze, bolje razumeti izvid ali pripraviti vprašanja za pregled. Umetna inteligenca je lahko odlično orodje, ne more pa nadomestiti kliničnega pregleda, pogovora in zdravniške presoje. Predvsem pa velja opozoriti, naj ljudje svojih izvidov z osebnimi podatki ne vnašajo v javno dostopne klepetalnike.
Kljub bliskovitemu razvoju strah pred tehnologijo ni potreben, če zdravniku uspe ohraniti pristen človeški stik. Zdravniki že dolgo nimamo več avtoritete samo zato, ker nosimo belo haljo. Zaupanje si moramo pridobiti pri vsakem bolniku posebej. Če bo umetna inteligenca ljudem pomagala bolje razumeti svoje zdravje in postavljati boljša vprašanja, jo pozdravljam. Če pa bo nadomestila odnos med zdravnikom in bolnikom, bomo izgubili nekaj, česar tehnologija za zdaj še ne zna ustvariti: zaupanje.
Vir: Nedeljski dnevnik