Danes več ne proizvajamo, temveč kupujemo od tujih monopolnih podjetij, ki pokrivajo ves svet in s svojimi pristopi dušijo majhne in inovativne konkurente. Da bi potrošniki bili v stalni kondiciji zapravljanja, je nujno ohranjati občutek pomanjkanja nečesa (česar v bistvu ne potrebujejo), da bi si proizvajalci in trgovci zagotovili stalen pritok denarja. Zato nas posiljujejo z reklamami na vsakem koraku, v vsakem trenutku. Gre za nasilje nad možgani, ki se mu je treba zavestno upirati, saj nas nihče nanj ne opozarja. Zadeve so šle tako daleč, da običajni prijemi pranja možganov ne učinkujejo več, saj so ti prezasičeni z vsem vidnim in zvočnim poflom, ki moti normalno sledenje podanim vsebinam. Zato z neprestanim ponavljanjem in vedno močnejšimi efekti zadirajo v našo podzavest. Tako nas dresirajo v svojo korist z neumnimi, nedomiselnimi, agresivnimi in tudi moralno spornimi sporočili. Nekoč je obstajal marketinški kodeks, ki ni dovoljeval, recimo, uporabe otrok v reklamah in je skrbel za določen sporočilni nivo reklam. Danes tega ni več in je le vprašanje, do katere mlakuže smo se pripravljeni potopiti, preden nam zazvoni alarm, da se je naš miselni stroj nepovratno uničil.
Preden odprete denarnico in kupite nekaj, kar so vam neopazno vsilili v podzavest, se vprašajte, koliko delovnih ur morate za to opraviti ali koliko negativnih bančnih obresti boste plačali, preden pristanete na beraški palici.
Mimi Šegina, Domžale